Arhiv Štajerskega Tednika

Kmalu po vnovičnem povečanju števila okužb s koronavirusom, ki so povečini vnesene iz tujine, čemur so sledili novi ukrepi vlade, so nekateri delodajalci opozorili svoje delavce, češ da ne smejo zapuščati države. Niti v času koriščenja letnega dopusta. Ker v primeru dopustovanja v nekaterih državah sledi obvezna 14-dnevna karantena, naj bi tako dejanje obravnavali kot hujšo kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere lahko izredno odpovejo pogodbo o zaposlitvi.

Kot so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, stvari niso enoznačne: „Če je delavcu pristojni organ odredil karanteno, zaradi česar ne more opravljati dela, se takšna odsotnost delavca presoja v okviru instituta višje sile.“ To pomeni dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti. Gre torej za prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka.

Pomembna razlika pa je v tem, kam in kdaj se delavec odpravi ter kakšni ukrepi veljajo za posamezno državo v času odhoda. Če so že pred njegovim odhodom v tujo državo v veljavi predpisi, da bo delavcu ob vrnitvi v Republiko Slovenijo pristojni organ odredil karanteno, potem delavec praviloma ne bo upravičen do odsotnosti z dela zaradi višje sile. Ne gre namreč za nepričakovan dogodek in se mu je mogoče izogniti oz. ga odvrniti. „Nasprotno pa se v primeru, ko ob odhodu delavca v določeno tujo državo za vrnitev s te države ni predpisana karantena, takšna odsotnost delavca oz. nezmožnost opravljanja dela še vedno presoja v okviru instituta višje sile,“ pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu.

Kaj pa izredna odpoved zaradi karantene

Preberite več v Štajerskem Tedniku