Arhiv Štajerskega Tednika

V primeru pozebe gre za naravno katastrofo, za kar je na voljo evropski solidarnostni sklad. A za upravičenost do pomoči iz sklada je treba doseči prag škode, ki je 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je v primeru Slovenije okoli 230 milijonov evrov. Popis škode še ni bil narejen, vendar v Sloveniji tako visoke škode ne pričakujemo, zato tudi ne moremo računati na pomoč iz tega sklada, je povedala Strniša.

Slovenija bo zato v okviru programa razvoja podeželja skušala aktivirati poseben ukrep, ki je namenjen pomoči oziroma obnovi nasadov ali poškodovanih objektov. Slovenija zato po besedah Strniše želi, da bi bil postopek spremembe programa čim hitrejši, če pa to ne bi bilo možno, pa da bi se priznali stroški za nazaj, kot je to bilo v primeru obnove gozda po žledu.

V okviru razprave o razmerah na evropskih kmetijskih trgih je po besedah Strniše sicer pričakovati nadaljnje pozive k ukrepanju, saj dosedanji ukrepi skladiščenja in intervencijskih odkupov niso dovolj omejili proizvodnje in stabilizirali trga.

Tako v Sloveniji kot v Evropi še vedno beležimo rast proizvodnje in padec cen. V Sloveniji je bila v prvih treh mesecih zabeležena kar 10-odstotna rast proizvodnje mleka v primerjavi z enakim obdobjem lani, prav tako pada cena mleka. To po besedah Strniše kaže na to, da mehanizem prostovoljnega omejevanja proizvodnje, ki ni bil podprt s sredstvi EU, ampak je bil prepuščen morebitni državni pomoči, ni učinkovit oziroma ti ukrepi niso zadostni.

Slovenija meni, da brez podpore evropskih sredstev ta ukrep ne bo dal rezultatov. Finančna pomoč bi morala biti bolj usmerjena in morda pogojena z omejevanjem proizvodnje, da bi bil viden učinek na trgu, je še dejala državna sekretarka.

Evropska komisija je marca napovedala sveženj dodatnih izrednih ukrepov v okviru evropske kmetijske politike za pomoč prizadetim kmetom, ki dopolnjujejo lani septembra sprejet sveženj pomoči, vreden 500 milijonov evrov.

 Sta