Arhiv DL, I. N.

##IMAGE-3451105##

Dodatni varčevalni ukrepi, ki jih je sprejel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), »so preveč pavšalni; če bodo uveljavljeni, bodo zdravstveni zavodi še bolj finančno oslabljeni in bodo le stežka zagotavljali nekatere programe«, je na včerajšnji novinarski konferenci vnovič opozoril direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Metod Mezek.

Po Mezkovih besedah zdravstveni zavodi že zdaj poslujejo z izgubo - bolnišnice denimo s 13-milijonsko, zdravstveni zavodi pa s skoraj dvemilijonsko, z dodatnim zniževanjem storitev, ki jih predvideva avgusta sprejeti rebalans finančnega načrta ZZZS, pa se bo izguba le še povečala.

Po mnenju Mezka bi morali biti varčevalni ukrepi predvsem sistemski in prilagojeni za vsak zavod posebej, ne pa pavšalni in enaki za vse. Več bi lahko privarčevali z boljšo izterjavo plačevanja zdravstvenih prispevkov, zniževanjem bolniških in zniževanjem cene zdravil, je dejal. Če bodo ukrepi uveljavljeni, bodo zavodi zelo težko zagotavljali nekatere programe, tudi programe nujne medicinske pomoči, pravi. "In za to bo moral odgovornost prevzeti ZZZS," je poudaril.

Predsednik upravnega odbora združenja in direktor Zdravstvenega doma Ravne Stanislav Pušnik je glede zdravstvenih domov opozoril, da dodatno varčevanje ni več mogoče, ne da bi pri tem nastopile težave pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe. "Ukrepi bodo namreč zavode potegnili v nelikvidnost, kar bo za seboj potegnilo dodatne težave," je dejal. Dodal je, da so posamezne službe, denimo urgentna, že zdaj financirane premalo.

V dodatnih finančnih težavah bodo po besedah predsednice skupščine združenja in direktorice Splošne bolnišnice Novo mesto Mire Retelj tudi bolnišnice. "Te so namreč v zadnjem času izgubile precej sredstev. To kažejo tudi njihovi polletni rezultati poslovanja, ki kažejo večinoma izgube. Zato pri dodatnem varčevanju enostavno ne vidimo možnosti, kako bi lahko na koncu leta bolnišnice poslovale s pozitivnim rezultatom," je opozorila.

Dodala je še, da z dodatnim varčevanjem obstaja nevarnost izgube dobaviteljev, saj nekateri že zdaj grozijo z ustavitvijo dobav.

Predsednik odbora tercialne dejavnosti združenja in generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani Simon Vrhunec je dodatno opozoril, da rebalans finančnega načrta obseg hospitalnega programa zmanjšuje za dva odstotka. "Zame je to jasno sporočilo. Dragi zavarovanci. Dva odstotka izmed vas ne bo deležno hospitalne storitve v času, kot smo jo zagotavljali do zdaj, ampak v nekem drugem obdobju," je dejal. Vrhunec zato ocenjuje, da je takšen rebalans usmerjen v škodo bolnikov.

Rebalans finančnega načrta je ZZZS sprejel konec avgusta letos, vlada pa o tem, ali bo zanj dala soglasje, še ni odločala.