arhiv, BDG

##IMAGE-3665144##

Davčne blagajne, o katerih se je v Sloveniji začelo govoriti pred približno štirimi leti, bodo v letu 2015 očitno le ugledale luč sveta. Vlada Mira Cerarja njihovo uvedbo napoveduje do jeseni, medtem pa bo na davčnem področju uveljavljenih še kar nekaj drugih novosti.

Potem ko je bilo v letu 2014 sprejetih kar nekaj ukrepov v boju zoper sivo ekonomijo ter utajevanje davkov, ki po podatkih Finančne uprave RS (Furs) dajejo dobre rezultate, je vlada v začetku decembra napovedala tudi uvedbo t.i. pravih davčnih blagajn. Finančni minister Dušan Mramor jih želi uvesti do 1. septembra 2015.

Davčna blagajna je običajna registrska blagajna, ki je nadgrajena s posebno nadzorno enoto, ki beleži izdane račune, kar onemogoča naknadno spreminjanje podatkov na izdanih računih. Odstopanja bodo nato podvržena posebnemu davčnemu nadzoru. Različnim gospodarskim subjektom, ki poslujejo z gotovino, se bo tako onemogočilo, da bi prevzeli plačilo, pozneje pa račun iz blagajne izbrisali oz. ga popravili.

Davčne blagajne je vlada napovedovala že v začetku leta 2011, ko je ocenjevala, da davčni zavezanci ki poslujejo z gotovino, utajijo okoli 130 milijonov evrov davka na dodano vrednost letno. Po takratnem predlogu bi morali zavezanci davčne blagajne uvesti s 1. januarjem 2012, a tudi zaradi nasprotovanja gospodarstva je vlada te načrte opustila in sredi leta 2013 uvedla nekaj milejšo različico, namreč prepoved uporabe računalniških programov, ki omogočajo naknadno spreminjanje podatkov na računih.

Hkrati s tem ukrepom so inšpektorji tudi zaostrili nadzor nad izdajanjem računov in rezultati so bili hitro vidni. Vlada se je lahko pohvalila z višjimi prilivi v proračun in po oceni Fursa je bilo mogoče 100 milijonov evrov, kolikor so jih dodatno pobrali v letu dni, pripisati prav ukrepom na področju gotovinskega poslovanja.

Ta sistem pa se bo v letu 2015 zaostril. V skladu z novelo zakona o davčnem postopku, ki jo je DZ sprejel novembra, se namreč ukinjajo klasični paragonski bloki, ki jih danes še uporabljajo tisti ponudniki blaga in storitev, ki za izdajo računov ne uporabljajo elektronskih naprav.

Od 31. januarja pri gotovinskem poslovanju računov na paragonskih blokih ne bo več dovoljeno izdajati. Namesto tega bodo morali zavezanci kupiti vezano knjigo računov, pred začetkom uporabe pa jo preko sistema eDavki potrditi pri Fursu. Potrditev vezane knjige računov bo mogoča tudi osebno na vseh finančnih uradih.

Dan pozneje bo uveljavljena še ena novost, ki jo je na predlog Cerarjeve vlade potrdil DZ. Uvedeno bo plačevanje polnih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tudi za študentsko delo, kar bo prav tako prineslo nekaj dodatnih prilivov v proračun.

Tudi davek na nepremičnine?

Vlada pa namerava v letu 2015 tudi oživiti idejo o davku na nepremičnine, potem ko je prvi zakon ustavno sodišče marca razveljavilo. In čeprav zakon v praksi sploh ni zaživel, je bila obdavčitev nepremičnin v iztekajočem se letu zagotovo tista, ki je najbolj zaposlovala državljane.

Pripravo novega zakona o davku na nepremičnine je Mramor napovedal že na zaslišanju v DZ pred nastopom mandata. Podrobnosti ni razkril, obljubil pa je, da bodo lastniki nepremičnin z novim davkom v povprečju obremenjeni le toliko, kot so zdaj z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Predvidoma naj bi ga začeli plačevati v letu 2016.

Drugih novih davkov poleg davka na nepremičnine Mramor jeseni ob nastopu mandata ni napovedal. A doslej je pripravil že kar nekaj sprememb davčnih zakonov. Tako sta se s 1. januarjem zvišala davka na finančne storitve in na zavarovalne posle, kar bo podražilo bančne storitve in zavarovane premije.

Preprečil je tudi razbremenitev zavezancev za dohodnine z najvišjimi plačami, do katere bi moralo priti z letom 2015. Najvišji dohodninski razred s 50-odstotno obdavčitvijo, ki je bil zamišljen le za leti 2013 in 2104, tako ostaja tudi v prihodnjem letu. Več denarja bo sicer v proračunu ostalo na račun vseh zavezancev za dohodnino, saj se zneski iz lestvice in olajšav pri dohodnini tudi v letu 2015 ne bodo uskladili z inflacijo.

Več denarja naj bi v proračunu ostalo tudi na račun sprememb pri obremenitvi goriv z dajatvijo za obremenjevanje okolja z emisijami ogljikovega dioksida ter uvedbe obveznosti plačila prispevkov pri elektriki tudi za energetsko intenzivna podjetja.

Spremembe so s 1. januarjem tudi pri davku na dodano vrednost (DDV), vendar tokrat ne pri višini davčnih stopenj. Te so bile nazadnje zvišane 1. julija 2013: splošna na 22 odstotkov in znižana, s katero so med drugim obdavčeni hrana in zdravila, na 9,5 odstotka.

Spremembe pri DDV zadevajo podjetja, ki delujejo na telekomunikacijskem, televizijskem in elektronskem področju. Njihove storitve bodo po novem obdavčene v državi naročnika teh storitev in ne več državi, kjer ima sedež ponudnik storitve. Ker pa se stopnje DDV v EU gibljejo v precej širokem razponu, so se podjetja pogosto registrirala v kateri od članic z nizko davčno stopnjo. Z uveljavitvijo novele zakona to ne bo več mogoče.