Arhiv Štajerskega Tednika

V Jelinčičevi SNS so namreč v začetku meseca na vlado poslali seznam predlogov, ki bi jih bilo treba vključiti v drugi zakonski koronapaket, med katerimi je tudi trgovinska dejavnost. V stranki so prepričani, da bi morale trgovske verige v prvi vrsti kupovati blago oz. živila slovenskih ponudnikov, hkrati pa od vlade pričakujejo, da bo prepovedala dvig cen osnovnih dobrin vsaj do konca septembra. Treba bo poostriti tudi inšpekcijski nadzor nad prodajo teh izdelkov, pravijo, saj menijo, da trgovci s polic umikajo cenejše artikle, na njih pa puščajo dražje. »Še posebej zdaj bi morali trgovci ravnati državotvorno, ne pa da epidemijo izkoriščajo za večanje dobička. Trenutne razmere namreč vodijo v humanitarno katastrofo, vojno dobičkarstvo pa je nemoralno, nehumano in ponižujoče do malega človeka. Zato pričakujemo, da bo vlada sprejela ukrepe, ki bodo v korist slovenskemu gospodarstvu in kmetu, predvsem pa, da bo zaščitila prizadete državljane pred vojnim dobičkarstvom,« so bili ostri v SNS. Kako se bo na poziv odzvala vlada, bomo šele videli.

Statistika pritrjuje kupcem

Da bi poskušali dobiti realno sliko, smo pogledali podatke statističnega urada, ki kažejo, da smo v mesecu marcu zabeležili 0,8-odstotno deflacijo oziroma znižanje cen. A levžji delež tega gre zagotovo pripisati strmoglavljenju cen goriv. Skupek cen hrane in brezalkoholnih pijač kaže, da so se te v primerjavi s februarjem dvignile za 0,4 odstotka, najvišje povišanje pa je statistični urad zabeležil pri cenah moke, sladkorja in svinjskega mesa, ki naj bi se podražili za okoli dva odstotka.

In kaj na očitke o podražitvah odgovarjajo trgovci?

Večinoma jih zanikajo, nekaj višjih cen pripisujejo višjim nabavnim cenam, nekateri odgovori so dvoumni in nejasni, med vrsticami pa je mogoče razbrati, da so cene ponekod vendarle poskočile navzgor, čeprav tega niso izrecno potrdili. Poglejmo, kaj pravijo.