Podravje izgubilo primat največje vinorodne dežele
'Slovenija, vinorodna dežela' – je slogan na uradnem turističnem portalu, kjer pojejo hvalnico vinu in slovenskemu podeželju. Toda številke statističnega urada razkrivajo drugo plat zgodbe. Površina vinogradov se krči, še najbolj v vinorodni deželi Podravje, ki obsega območje od madžarske meje, obronke Pohorja, Slovenske gorice, Haloze in Kozjansko.
Leta 2009 je bilo na območju Slovenije po podatkih statističnega urada 16.354 ha vinogradov, v letu 2020 okrog 1.100 ha manj, več kot polovica oz. 700 hektarjev vinogradov manj na račun skrčitve vinogradništva v vinorodni deželi Podravje. Slednja je dolga leta veljala tudi za največjo vinorodno slovensko deželo. Pred tremi leti je ta primat prejela vinorodna dežela Primorje, kjer vinogradniki obdelujejo 200 hektarjev vinogradov več kot na širšem Štajerskem, prav tako pa je Primorje edino, ki je beležilo porast površin, zasajenih z vinsko trto. Primorski vinogradniki tudi več vlagajo v pomladitev vinogradniških površin. Največji delež mladih vinogradov (do 25 let) je ravno na Primorskem (70 %), medtem ko jih je v Podravju in Posavju le dobra polovica.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
