Arhiv Štajerskega Tednika

Ob vseh dilemah, ki jih srečujemo v zvezi s širjenjem koronavirusa, smo se v uredništvu Štajerskega tednika odločili pobrskati po podatkih o umrljivosti zaradi drugih bolezni. Zbrali smo podatke za polletno obdobje v minulih štirih letih. Želeli smo sicer zajeti petletno obdobje, a polletni podatki o vzrokih smrti za letos še niso na voljo. Po pojasnilu NIJZ podatke dokončno sestavijo po koncu kolesarskega leta. Kljub temu številke o vzrokih smrti v Sloveniji za štiriletno obdobje povedo vse: število umrlih zaradi onkoloških bolezni je ob polovici leta okoli 3.000, število umrlih zaradi srčno-žilnih bolezni več kot 4.000. Zaradi pljučnice je v Sloveniji v prvem polletju v obdobju minulih štirih let umrlo od 200 do blizu 400 ljudi, zaradi gripe od 30 do 60. Če upoštevamo podatke pulmologa Matjaža Fležarja, ki pravi, da je dejansko število umrlih zaradi covida le dobra polovica od vseh, ki jih navaja statistika, lahko sklepamo, da zaradi covida ne umre nič več ljudi kot zaradi gripe. Lani jih je v Sloveniji zaradi gripe od januarja do konca junija umrlo 48, predlani 54, zaradi covida pa letos od sredine marca do konca julija nekaj čez sto. Če uradno številko umrlih zaradi covida prepolovimo, toliko naj bi bilo po besedah dr. Fležarja dejansko neposrednih smrtnih žrtev koronavirusa, se približamo podatku o številu smrti zaradi gripe. O primerjavi števila smrti zaradi preostalih bolezni in smrti zaradi covida pa skoraj ne velja izgubljati besed, ker so razlike velikanske. Pljučnica, ki je prav tako nalezljiva, pa zaradi nje ne nosimo mask, po uradni statistiki v pol leta v Sloveniji vzame od 200 do 400 življenj, torej bistveno več kot covid. Smrti zaradi covida je v primerjavi z žrtvami srčno-žilnih bolezni od dva do tri odstotke, v primerjavi z žrtvami raka pa od tri do štiri odstotke.

Preberite več v Štajerskem Tedniku