I. N.

##IMAGE-3315270##

Je občina v finančni krizi?

Trenutno je likvidnostno stanje občine slabo, nimamo sredstev za poravnavo tekočih obveznosti. To stanje ni posledica sedanjega vodenja, ampak se vleče iz leta v leto, je posledica ne le prejšnjega, tudi mandata pred tem. Določene obveznosti smo morali zaradi sodnih izvršb poravnati tudi za obdobje iz konca 90-ih let. Seveda vsakih sto tisoč evrov, ki jih plačamo za nazaj, poglablja finančno nelikvidnost. To pa ne pomeni, da smo v razsulu. Menim, da stvari obvladujemo, točno vemo, komu smo dolžni, kaj smo dolžni, od kje bomo denar dobili, na kakšen način bomo dolgove v določenih rokih poravnali.

Komu je občina največ dolžna?

Največ smo dolžni CGP-ju. Dogovorili smo se, da bomo obveznosti poravnali do prihodnjega leta.

Koliko znaša ta dolg?

Trenutno 5,1 milijona evrov.

Se je zato ustavila tudi gradnja kegljišča v Portovaldu?

To je eden od razlogov. Gradnja se ni ustavila, le upočasnila se je. Nespametno bi bilo, ko bi gradnjo ustavili. Iščemo ustreznega partnerja, ki bi sofinanciral ta objekt. Računamo na javno-zasebno partnerstvo. Žal vrtcev, cest, pločnikov, kanalizacije in javne razsvetljave ne moremo speljati na tak način, za to tudi ni interesa. Kjer pa je možno, bomo iskali ustreznega partnerja.

Občina zamuja tudi s plačevanjem obveznosti javnim zavodom.

Res je, da zamujamo s plačili za en mesec. Tisti, ki so najbolj glasni, kako občina zamuja s plačili materialnih stroškov, imajo deponirana sredstva na raznih računih, na raznih bankah. Imamo vpogled v to. Mislim, da so takšni najmanj upravičeni, da kritizirajo. Občina ni nikomur ostala nič dolžna in pod mojim vodstvom tudi ne bo.

Kaj je krivo, da je izpolnitev proračuna nižja od načrtovane?

Leto dni smo blokirani zaradi delitvene bilance. Občinama smo poslali ponoven predlog delitvene bilance in upam, da se bomo dogovorili, saj je zdaj blokiran promet z občinskimi nepremičninami, ni možno zadolževanje, ki smo ga načrtovali že lani. Razmišljamo o dodatnih virih, a to, ali bomo sprejeli nove odloke je stvar občinskega sveta, saj bi na novo obremenili občane, kar ni moj cilj. Spremenilo se je tudi financiranje občin iz naslova vračila davkov in prispevkov, ki je po novem glede na število prebivalcev. Mestni občini z vsako odcepitvijo pripade manjši delež, stroški skupnih zavodov pa ostajajo enaki ali celo večji. Menim, da je to stanje prehodno. Ko bodo ustanovljene regije in se bo občina razbremenila regijskih projektov in inštitucij, bo v enakovrednem položaju kot druge občine. Regionalizacija je za mestne občine zelo pomembna in upam, da jo bo vlada speljala.

Ali glede delitvene bilance občina res nima mehanizma, s katerim bi pospešila pogajanja?

Lahko bi šli v tožbo, a tega ne želimo. Menim, da smo toliko pametni, da se bomo uskladili. V zadnjem predlogu, ki smo ga posredovali pred dopustom, so poleg občinskih sodelovali tudi zunanji strokovnjaki, upoštevali smo tako pripombe obeh občin kot tudi občinskih svetnikov. V drugi polovici avgusta naj bi opravili razgovore, računam, da bom na septembrski seji lahko podal poročilo o sklenitvi sporazuma.

Opozicija trdi, da občina sprejema le varčevalne ukrepe, potrebne pa so korenite spremembe. S kakšnimi ukrepi načrtujete izboljšati realizacijo proračuna?

Eno je pridobivanje evropskih sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov. Vsak pridobljeni evro pa pomeni tudi obvezo v proračunu lokalne skupnosti. Na komunalnem področju smo bili letos dokaj uspešni, prijavili smo tudi tri projekte, gre za centralno čistilno napravo, hidravlične izboljšave na vodovodnih sistemih in drugo fazo Ceroda, pri čemer bo potrebna finančna udeležba občine, kar smo v proračunu že predvideli, a do tega letos ne bo prišlo. Ocenjujem, da bo na septembrski seji občinskega sveta z znižanjem proračunskih sredstev ravno za ta področja, ki bodo prišla v poštev v prihodnjih letih, proračun za leto 2008 realen. Tudi varčevalni ukrepi so pomembni. Ne le, da se bomo finančno okrepili, ampak da razmislimo, kako se denar troši. Zaradi delitvene bilance smo šibki. V preteklosti so s prodajami, na primer koncesije za plin, T2, Novega trga, mašili podobne luknje kot so v letošnjem proračunu. Mi te možnosti nimamo in trdim, da stojimo na realnih tleh.