Odprli prvo negovalno bolnišnico v regiji: Ime ji je dala Prešernova muza
Težko pričakovan dan odprtja je v obnovljeni 130-letni stavbi nekdanje moške bolnice dočakala nova novomeška bolnišnica, Negovalna bolnišnica Julija.
Nova novomeška negovalna bolnišnica, ki je svoje prostore dobila v prenovljeni 130 let stari stavbi nekdanje novomeške moške bolnice, je poimenovana po Primicevi Juliji, ki je svoja zadnja leta do smrti živela v Gradu Mostek, ki se danes dotika po njej imenovane bolnišnice.
Zgodba stavbe, kjer je danes med neurjem tudi uradno svoje prostore odprla negovalna bolnišnica (na poti na ogled negovalne bolnišnice Julija po podzemnem hodniku se je pojavilo nekaj manjših luž kot posledica vdora vode pri vratih oziroma svetlobnih kupolah v samem veznem podzemnem hodniku in tam je tudi nastala "hudomušna" slika ministrice in v.d. strokovnega direktorja), je dolga več kot 130 let.
Na posestvu za gradičem Mostek jo je leta 1892 začel graditi in 1. januarja 1894 odprl red Usmiljenih bratov iz Gradca. Sprva je bil to enonadstropni objekt, ki so mu pozneje dodali še eno nadstropje in prizidek h gradiču Mostek, kjer so uredili servisne delavnice. Ob odprtju 1. januarja 1894 je imela moška bolnica 22 postelj, štiri leta pozneje po končani nadzidavi pa jih je dobila še dodatnih 80.
Leto 1894 šteje za »rojstno« leto novomeške bolnišnice, ki je tako lani obeležila svojo 130-letnico. Bolnišnico so usmiljeni bratje gradili tudi s prostovoljnimi prispevki domačinov, ki so na primer za bolnico darovali les in tudi pomagali pri sami gradnji.
Obnova stavbe nekdanje moške bolnice je stala malo manj kot 20 milijonov evrov. Prenovo so financirali Ministrstvo za zdravje, Evropska unija prek projekta REACT:EU in Splošna bolnišnica Novo mesto sama v okviru programa COVID-19 za ureditev prostorov negovalnih bolnišnic.
Prenova je od idejne zasnove do odprtja tudi pod nadzorom strokovnjakov Zavoda za varstvo kulturne dediščine potekala pet let. Objekt obsega 3100 m2 prostorov, v katerih je nameščenih 65 bolnišničnih postelj, namenjenih podaljšanemu pobolnišničnemu zdravljenju in negi in delno tudi paliativni oskrbi. Vsaka soba ima svojo kopalnico, poleg skupnih prostorov in prostorov za terapije so v novi bolnišnici urejeni tudi prostori za obiske in celo mala telovadnica oziroma pacientom prilagojen fitnes.
Načrte za prenovo bolnišnice so pripravili v novomeške podjetju Spina, večino prenove pa je izpeljalo prav tako novomeško gradbeno podjetje CGP, medtem ko je konservatorski načrt pripravil Smiljan Simerl.
Pred odprtjem je zgodovino bolnišnice in njene stavbe predstavil dr. Tomaž Golob z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je z vidika spomeniškega varstva tudi nadziral samo prenovo.
»V primeru stavbe nekdanje moške bolnice lahko govorimo o javni mestni palači. Po arhitekturni zasnovi je primerljiva z več drugimi bolnišnicami, zgrajenimi v Sloveniji v Ljubljani na Zaloški cesti, v Celju, Slovenj Gradcu in na Vojniku, s členjeno fasado, v katero so vključil tako renesančne kot tudi baročne klasicistične vzore. Enako pomembna je tudi notranjščina, ki je ponovno poslikana s za tisto obdobje značilno poslikavo.
Za te bolnišnice je bilo tudi značilno, da so jih gradili na robu mesta, tako mot je bilo tudi v primeru ženske bolnice na drugem bregu reke Krke, med katerima se so se zdravniki in osebje prevažali s čolni, saj takrat še ni bilo mostu. Umestitev na obrobje mesta je omogočilo tako gradnjo po za tisti čas sodobnih standardnih in poznejšo širitev,« je ob odprtju povedal Tomaž Golob.
»Danes je dan, ko se v naši zgodovinski zgradbi znova začenja življenje. Ne kot nekoč, temveč v sodobnem centru skrbi za tiste, ki najbolj potrebujejo toplino, strokovnost in človeško bližino.
Z odprtjem negovalne bolnišnice se uresničuje vizija, ki ni bila preprosta in ne samoumevna. Obnovili smo stavbo kulturnega pomena, spomenik, ki zahteva spoštovanje do preteklosti in odgovornost do prihodnosti. Danes z veseljem gledamo, kako se preteklost prepleta s prihodnostjo. Vse za dobro ljudi.
V času prenove se je zamenjalo kar pet ministrov za zdravje in vsakemu posebej smo znova razlagali, zakaj je ta projekt tako pomemben, potreben in zakaj ne smemo odnehati,« je med drugim v svojem govoru ob odprtju povedala direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto Milena Kramar Zupan, ki se je ob tem še posebej zahvalila svojim sodelavcem, ki so verjeli, da je to mogoče in so z njo vztrajali do konca.
Predsednik vlade dr. Robert Golob je v svojem govoru med drugim poudaril pomen krepitve javnega sistema: »Krepimo ga z javno univerzo v Novem mestu in tudi s krepitvijo javnega zdravstva. Verjamem, da bomo ravno takrat, ko bomo nesebično in vsi prispevali h krepitvi javnega, lahko krepili družbo, v kateri se bomo vsi počutili dobro, družbo, ki nem bo priskočila na pomoč, ko jo bomo potrebovali, in bomo v njej bolje in lažje živeli.
Prav negovalne bolnišnice so ena od prioritet v sistemu krepitve javnega zdravstva. Ko zdravniki in medicinske sestre opravite svoje delo, nimamo kam z bolniki, ki so tako, če imajo to srečo, prepuščeni oskrbi v domu za ostarele ali pa v oskrbo svoji družini, ki za to ni ne usposobljena ne opremljena.
Vesel sem, da sem danes na odprtju negovalne bolnišnice, ki zapolnjuje vrzel med javnim zdravstvenim sistemom in dolgotrajno oskrbo. Ki bo zaživela, v to sem prepričan. Vsaka od 65 postelj v tej bolnišnici bo imela svojo zgodbo, zgodbo pacienta in družine in zgodbo vas, ki boste pacientu omogočili, bodisi da se znova postavi na noge ali pa da dostojno dočaka konec življenja.«
E-novice · Dolenjska
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
