Arhiv Štajerskega Tednika

Že od začetka industrijske revolucije se človek boji, katera delovna mesta mu bo vzela tehnologija, a mu je uspelo ohraniti veliko nadzora nad svojim življenjem. Z umetno inteligenco pa očitno ne bo šale in bo nekatera človekova opravila res prevzela v celoti.

V prihodnje naj bi tako UI, po predvidevanjih Goldman Sachsa, zavzela približno četrtino vsega dela, kar v Evropi in ZDA pomeni okoli 300 milijonov delovnih mest. »To se ne bo zgodilo le posameznikom, to bodo zelo sistemske spremembe,« pravi Martin Ford, avtor knjige Rule of the Robots, »zgodilo pa se bo na hitro, tako rekoč naenkrat. Vplivalo bo na celotno globalno ekonomijo.«

UI ne zmore čustvenega dela

Na srečo nekaterih področij dela UI ne bo mogla prevzeti, in sicer teh, ki zahtevajo značilno človeške sposobnosti, kot sta denimo čustvena inteligenca in sposobnost razmišljanja izven okvirjev. »Glavna tri področja, ki bodo ostala bolj ali manj izolirana od umetne inteligence, so dela, ki zahtevajo izvirno kreativnost, ki ne potekajo po nekih formulah oziroma ne temeljijo le na prerazporejanju stvari. To so dela, ki ustvarjajo nekaj novega,« pravi Ford.

Sicer ne bodo vsa kreativna dela samodejno »varna«, grafično oblikovanje oziroma vizualne vede bodo med prvimi prešle v roke umetni inteligenci. Z osnovnimi algoritmi bo UI lahko hitro analizirala na milijone slik in ustvarjala na novo, a se po Fordovem mnenju ne bo mogla vmešavati v znanost, medicino, pravo.

Druga veja poklicev, ki jih UI ne bo veliko spreminjala, so tisti, ki so povezani z zapletenimi medosebnimi odnosi. To so npr. medicinske sestre, poslovni svetovalci ali raziskovalni novinarji. »Ta dela zahtevajo globlje poznavanje ljudi. Še veliko časa bo minilo, preden bo UI uspelo vzpostavljati take odnose z ljudmi, kot jih zdaj vzpostavljamo med seboj.«

Tretje področje, ki je pred UI varno, pa je po Fordovem mnenju tisto, ki zahteva veliko mobilnosti in sposobnosti reševanja težav v nepredvidljivih okoliščinah. »Veliko tega najdemo denimo med obrtniškimi deli, pri elektrikarjih, vodovodnih inštalaterjih, varilcih. Vsi ti se stalno srečujejo z nečim novim, nepredvidljivim. Taka dela je najtežje avtomatizirati, za to bi UI potrebovala robota iz znanstvenofantastičnih filmov,« dodaja Ford.

Bolj izobraženi bodo bolj izpostavljeni

Povsem brez umetne inteligence sicer tudi pri teh delih ne bo šlo, do neke mere jih bo avtomatizirala, zato pa se bodo ljudje bolj osredotočali na medčloveške odnose. V banki zdaj naprava hitreje prešteje bankovce ali kovance, ne zna pa se pogovarjati s stranko pri okencu.

Ford pravi, da se je med ljudmi razširilo mnenje, da so »službe tako imenovanih belih ovratnikov več vredne kot službe ljudi, ki delajo z rokami. A delovna mesta belih ovratnikov UI veliko bolj ogroža. Delo taksista je manj na udaru, saj še nimamo samovoznih avtomobilov, umetna inteligenca pa lahko že danes skoraj sama piše poročila. Bolj izobraženi bodo bolj ogroženi.