Arhiv Štajerskega Tednika

V bistvu gre za gensko spremenjene organizme, le ime je zapakirano v drugačno »besedilno embalažo«, ki bi olajšala razvoj NGT-rastlin in preboj na trg. Pojasnilo pa – kakopak, boj z vremenskimi spremembami.Nevladne organizacije na drugi strani svarijo, da je boj s podnebnimi spremembami in reševanje prehranske revščine v drugem planu ter da gre predvsem za bogatenje peščice ljudi, ki ima v lasti semena, kmetijstvo in s tem preživetje vsega planeta. Slovensko združenje Ekoci oz. gonilni motor združenja Irena Rotar, ki zagovarja uporabo domačih, avtohtonih semen, pravi, da je treba najprej raziskati, kaj takšna pridelava pomeni za zdravje ljudi, živali in okolja ter da bi uveljavitev NGT-semen ogrozila obstoj avtohtonih sort ter kmete še bolj potisnila v primež multinacionalk. »Opazen je tudi trend in lobiranje korporacij, da bi denar, namenjen zelenemu prehodu kmetijstva, dejansko dobili za razvoj industrijske pridelave v zaprtih sistemih, kar ni več kmetijstvo. S tem bi kmete, ki vztrajajo pri naravni pridelavi, dodatno oslabili. Zato je treba denar za spodbude kmetijstvu skrbno nameniti le za hrano, ki je pridelana v zemlji in odvisna od naravnih pogojev in podnebnih sprememb.«

Šest korporacij obvladuje dve tretjini semenskega trga

Preberite več v Štajerskem Tedniku