V Bruslju so poudarili, da prevzem ne bo resneje škodil konkurenci na trgu mobilnih telefonov, saj med dejavnostmi obeh podjetij ni veliko prekrivanja, sorazmerno nizki tržni delež Microsoftovega operacijskega sistema za mobilne telefone pa ob prevzemu Nokiine enote za proizvodnjo mobilnikov ne bo pripeljala do izrinjanja tekmecev s trga.

Ameriški Apple in korejski Samsung sta namreč na trgu danes vse bolj uveljavljenih pametnih mobilnikov daleč pred tekmeci in bosta po ocenah Bruslja brez težav konkurirala tudi po Microsoftovem prevzemu Nokiine enote za proizvodnjo mobilnih telefonov.

Resnejše škode za tekmece naj posel ne bi povzročil niti na drugih področjih Microsoftovega delovanja, kot so razvoj različnih aplikacij za pametne mobilnike in strežnikov za elektronsko pošto.

Microsoft je posel, ki vključuje tudi pravico do Nokiinih patentov in pametnih telefonov, najavil septembra. Po pričakovanjih bo Microsoft prevzel okoli 32.000 zaposlenih Nokie.

Nokiini delničarji so prodajo odobrili novembra, po zeleni luči ameriških in evropskih organov pa je na poti do končne izvedbe še 10 soglasij varuhov konkurence, med drugim na kitajskem. Do dokončanja transakcije naj bi prišlo v prvem trimesečju 2014.

Finski velikan je na trgu mobilnih telefonov vladal 14 let, potem pa ga je leta 2012 s prestola izrinil južnokorejski velikan Samsung Electronics. Nokia je namreč pred leti ob začetku razcveta pametnih mobilnih telefonov začela zaostajati za tekmeci, predvsem na račun vztrajanja pri svojem operacijskem sistemu za mobilne naprave, ki se očitno ni mogel kosati z Googlovim operacijskim sistemom Android in Applovim sistemom Ios.

Nokia se je v okviru svojih poskusov, da bi si povrnila nekdanji položaj, že leta 2011 sklenila strateško partnerstvo z Microsoftom, v skladu s katerim je opustila svoj operacijski sistem za pametne mobilne telefone Symbian in namesto njega najavila prehod na Microsoftov sistem Windows Phone.