B.D.G., arhiv DL

##IMAGE-2283829##

Na vrhu lestvice družb z najvišjimi skupnimi bruto letnimi prejemki uprav in nadzornih svetov se je lani z 2,5 milijona evrov znašla Krka, kaže raziskava o gibanjih prejemkov članov uprav in nadzornih svetov v javnih delniških družbah, ki sta jo opravila družba Deloitte in Združenje nadzornikov Slovenije. Povprečje znaša nekaj nad 560.000 evrov.

Krki so po skupnih bruto prejemkih uprav in nadzornih svetov lani sledili Gorenje (nekaj nad 1,3 milijona evrov), nato pa so se s prihodki približno milijon evrov zvrstili Mercator, Telekom Slovenije, Petrol, Zavarovalnica Triglav in Probanka.

Raziskava se nanaša na obdobje od leta 2010 do 2012 in ponuja primerjavo z obdobjem od leta 2007 do 2009. Vzorec podjetij, vključenih v raziskavo, se vztrajno manjša. Od začetnih 61 podjetij, ki so bila v raziskavo zajeta leta 2007, jih je leta 2012 v vzorcu ostalo le še 36.

Rezultati kažejo, da so bili povprečni bruto prejemki uprav leta 2010 401.795 evrov, leto pozneje 438.421 evrov, lani pa 469.399. Povprečni neto prejemki uprav so bili medtem leta 2010 194.539, 2011 212.151, leta 2012 pa 226.898 evrov.

Povprečni bruto prejemek člana uprave je bil po podatkih raziskave leta 2010 150.230 evrov, medtem ko je povprečna bruto plača zaposlenega v družbi znašala 24.852 evrov. Leta 2011 je bil bruto prejemek člana uprave 150.039 evrov, zaposlenega pa 26.030. Lani je bilo razmerje 157.060 proti 28.602 evrov.

Anketa sicer kaže, da so bile v povprečju uprave v letu 2010 2,4-članske, v letu 2011 2,6- in v letu 2012 2,7-članske.

Med desetimi družbami z najvišjimi skupnimi bruto prejemki uprav v obdobju 2010-2012 prednjači uprava Krke, ki je imela 2010 2.136.000 evrov prejemkov, leta 2011 2.185.000, lani pa 2.285.000 evrov.

Krka se je na prvem mestu znašla tudi na lestvici družb z najvišjimi bruto prejemki predsednikov uprav. Jože Colarič je leta 2010 v Krki zaslužil 646.000 bruto, 2011 659.000, leto zatem pa 732.000 evrov bruto. Povprečje med družbami z najvišjimi bruto prejemki predsednikov uprav je bilo leta 2010 159.423, 2011 179.294 in 2012 177.181 evrov.

Povprečni bruto prejemki nadzornih svetov so medtem leta 2010 znašali 50.683 evrov, leta 2011 67.939 evrov, lani pa 92.351 evrov.

Med družbami z najvišjimi skupnimi bruto prejemki nadzornih svetov je leta 2010 na prvem mestu Istrabenz z 235.788 evri, leta 2011 Mercator z 262.186, lani pa Zavarovalnica Triglav s 241.043 evri prejemkov. V povprečju so nadzorni sveti leta 2010 zaslužili 50.683 evrov, leta 2011 67.939 evrov, lani pa 92.351 evrov.

Povprečni bruto prejemki predsednikov nadzornih svetov so bili leta 2010 9.238 evrov, leta 2011 13.065 in leta 2012 18.314 evrov. V letu 2010 in 2011 je največ zaslužil predsednik nadzornega sveta Term Čatež, in sicer 47.444 oz. 46.367 evrov bruto, lani pa je predsednik nadzornega sveta Probanke z 51.000 evri bruto. Ta mariborska banka je zdaj v postopku nadzorovane likvidacije.

Družba z najvišjimi bruto prejemki članov nadzornih svetov je bila v odboju 2010-2012 prav tako Probanka, kjer je nadzornik leta 2010 zaslužil 35.400, 2011 38.800 in leta 2012 26.300 evrov. V povprečju so bili sicer nadzorni sveti družb v vzorcu v letu 2010 6,2 članski, v letu 2011 in 2012 pa 6,4 članski.

Avtorice ankete so revizorka v družbi Deloitte Nina Kravanja Novak, generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije Irena Prijović in izredna profesorica računovodstva in revizije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Sergeja Slapničar.

Kot ugotavljajo avtorice, delež družb s poimenskimi razkritji prejemkov članov uprav in nadzornih svetov raste. Leta 2010 in 2011 je namreč znašal 90 odstotkov, lani pa je narasel na 94 odstotkov. Delež družb, ki so razkrile prejemke članov nadzornih svetov, je bil medtem leta 2010 90-odstoten, 2011 88, 2012 pa 89-odstoten.