sta

Sedem reprezentativnih sindikalnih central – Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Neodvisnost, Pergam, Alternativa, Solidarnost, KS 90 in konfederacija sindikatov javnega sektorja – je v DZ vložilo 11.000 overjenih podpisov podpore, skupno so jih zbrali več kot 12.000, potrebnih 5000 podpisov so zbrali v dveh dneh.

»Smo zadovoljni. Naredili smo tisto, kar lahko in moramo, da bi odpravili veliko krivico, ki je vgrajena v ta zakon – da tisti, ki delajo ponoči, ob nedeljah ali praznikih in imajo minimalno plačo, nimajo pravice do dodatkov, pravice, ki gre vsem ostalim,« je pred vložitvijo dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič.

KOALICIJA USKLAJENA

sta

Koaliciji se je obenem včeraj le uspelo uskladiti in se strinja, da je treba izenačiti pravice delavcev do plačila, ne glede na to, ali dobivajo minimalno plačo ali višje, je pred DZ povedala vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer. »Trenutna situacija na tem področju ni urejena, ni pravična – delavci za enako delo ob različnih delovnih pogojih prejmejo enako plačilo,« je nekaj minut pred tem dejal poslanec največje koalicijske stranke, Saša Tabaković, in dodal, da se v poslanski skupini SMC strinjajo, da je to treba čim prej urediti.

Minister Koprivnikar se tudi strinja, da sedanja ureditev ni pravična in da so potrebne spremembe. Pri tem pa opozarja, da bodo spremembe v tem delu povečale stroške dela. »Povečanje stroškov dela pomeni zmanjšanje konkurenčnosti določenih delodajalcev,« pravi in dodaja, da so razmislili tudi o posledicah, da ne bodo naredili več škode kot koristi.

»Vsak glas podpore je dobrodošel. Upamo, da se bo oblikovala večina in dala dobro sporočilo vsem, ki trpijo to krivico,« je napoved podpore koalicije pospremil Semolič.

sta

DELODAJALCI PROTI SPREMEMBAM

Proti predlaganim spremembam so delodajalci, ki vztrajajo, da bi tovrstno dodatno obremenjevanje vodilo v zapiranje delovnih mest, ter menijo, da bi bilo treba namesto tega izpeljati davčno reformo in znižati stroške dela. Podobno je finančni minister Dušan Mramor ob začetku zbiranja podpisov ocenil, da bo, če se minimalna plača zviša, manj zaposlenih, predvsem mladih. »Minister Mramor je lahko velik profesor, ampak ta izjava ne sodi k nekemu politiku – neposredno spodbuja konflikt med mladimi in ostalimi delavci,« je bil kritičen Semolič.

»Mnogi mladi so izgubili perspektivo, ampak ne zaradi minimalne plače. Ta se je letos dvignila za en evro. Perspektivo so izgubili zaradi propada podjetij, Zujfa, ki je največjega zaposlovalca blokiral, da bi zaposloval mlade, in krize bank,« je dodal Semolič.