Sa.R.

»Po novem v nekaterih ljubljanskih lokalih, naštela bi lahko vsaj tri, ni več dovoljeno s prenosnim računalnikov sedeti ob pijači. Ali pa skušajo to 'delovno mesto' dodatno zaračunati, na primer za doplačilo 20 evrov. Ta praksa se mi zdi sporna, mar ni vseeno ali se pogovarjamo po telefonu, tipkamo ali pa le glasno govorimo s sogovornikom?« se sprašuje bralka.

Posedanje z računalnikom na mizi je vedno bolj pogost pojav, posebej v mestih, kjer se oblike dela počasi spreminjajo, a temu se prilagajajo tudi gostinci. Kot omenjeno smo našteli vsaj tri lokale in v enem od njih so povedali da zahteve gostincev glede tega niso nič nenavadnega ali novega.

Lokal ni nujno tudi pisarna

»Tega sicer nimamo več, a smo imeli ločene mize za tistem ki so prišli na sprostitev, in tiste, ki so ob tem še delali na računalniku. Ob dodatnem plačilu so dobili, poleg prostora, še prigrizke, rogljičke, pijačo. A zavedati bi se morali, da so lokali v prvi vrsti lokali, ne pisarne. Ni najbolj prijetno gostu, ko se skuša pogovarjati s prijateljem, poslušati tudi sosedovo tipkanje na računalniku,« so pojasnili.

Sa.R.

No, bralka je povedala, da je preskusila to »dodatno ponudbo« v tem lokalu, a od rogljičkov in prigrizkov ni bilo ne duha ne sluha, v vsem času pa je dobila en sok.

V nekaterih lokalih so celo polepili mize in vrata, da je ali prepovedano delo z računalnikom ali pa so tem gostom odredili posebne delovne mize. V slogu »tukaj se družimo in ne delamo«, ponekod pa so celo v cenike in menije vpisali, da ne želijo, da gostje sedijo dalj časa in pri tem le delajo. Ali pa, da naj vsako uro naročijo vsaj eno pijačo.

Postalo je tudi moteče

Druge pa so šli še korak dlje. V lokalu so enostavno odstranili vtičnice, bralka pa še sprašuje, ali ni to neke vrste diskriminacija gostov, da jih ločujejo glede na to, kaj želijo delati v lokalu. A tudi priznava, da je nekaj ljubljanskih lokalov postalo znanih in modnih kot prostor za »coworking« in da se je to očitno preveč razširilo in postalo moteče tako za druge goste kot za gostince.

Zato je tudi s strani tistih, ki prihajajo delat v prostore lokala, najmanj nujno, da so obzirni do drugih in jih s svojim delom ne motijo, ne z glasnimi pogovori ali tipkanjem, gostince pa seveda moti, da so lahko tako zasedene mize, ki bi jih mogoče lahko zasedli gostje, ki bi več naročili, s tem pa jih »delavci« spravijo ob zaslužek. Zato, kot omenjeno, lokali določajo pravila kot so, da moraš kupiti pijačo, rezervirajo mize ali omejijo čas, ki ga lahko prebije v lokalu stranka.

Sa.R.

To pa ni, kot se sprašuje naša bralka, diskriminacija ali ločevanje gostov ampak gre za pravila »za vse enako«, potem je to poslovno pravilo in ni nujno diskriminacija.

Lepa beseda lepo mesto najde

Zato gostinci svetujejo, da tisti, ki bi želeli v lokalu tudi delati, najprej preverijo, če je to dovoljeno oziroma pod kakšnimi pogoji ali pa prosijo za dovoljenje. Ker se tudi v takih primerih lahko rek »lepa beseda lepo mesto najde« izkaže kot še kako pravilen. Obveljala pa bo tudi dobra praksa: naroči vsaj eno kavo, pijačo ali obrok, spoštuj ambient in druge goste in takrat bo manj verjetno, da bo gost deležen neprijetnih pogledov ali vprašanj.

Če pa nekdo res želi udobno delati na prenosnem računalniku, naj si raje omisli že omenjene namenske lokale za deljenje delovnega prostora, v Ljubljani na primer jih je kar nekaj.

Sa.R.