Arhiv Štajerskega Tednika

Zgodi se tudi, da naročeno in plačano blago sploh ne prispe. A je težava, ker tržni inšpektorat niti nima možnosti ukrepati. „Če gre za neznanega prodajalca oziroma za prodajalca, ki nima sedeža v Sloveniji, tržni inšpektorat nima pooblastil za ukrepanje,“ pravijo na ministrstvu.

„Potrošniki se na podlagi spletnih oglasov v slovenskem jeziku (pogosto na družbenih omrežjih, kot sta Facebook in Instagram) odločijo za nakup izdelka v spletni trgovini mnogokrat neznanega prodajalca iz tretjih držav. Dostavo pošiljke v tem primeru opravi izvajalec poštnih storitev, ki mu ob prevzemu plačajo odkupnino. Vendar ob odprtju pošiljke ugotovijo, da prejeti izdelek ne ustreza naročenemu in oglaševanemu. Za primer lahko navedemo, da je namesto šivalnega stroja priznane znamke v vrednosti 129 evrov prispela otroška igrača v obliki šivalnega strojčka, ocenjena na 25 evrov. Če potrošnik kupuje pri slovenskem prodajalcu, lahko zaupa, da so mu te pravice in jamstva na voljo. Potrošnik, ki se odloči za nakup v tretji državi, se mora zavedati, da pravila, ki veljajo za potrošnike na trgu EU, pri takem nakupu ne veljajo,“ so poudarili na ministrstvu za gospodarstvo ter potrošnike opozorili, naj bodo pri spletnem nakupovanju previdni.

Kdaj je dobro biti previden

Preberite več v Štajerskem Tedniku