Kako s čim manj ovir do čim več evropskega denarja?
Denar, ki ga Evropska unija preko različnih razpisov dodeljuje članicam, je pravzaprav tudi naš denar, zbran z davki državljanov Evropske unije. Koliko ga dobimo nazaj, je odvisno od nas samih in procedur, ki jih je potrebno izpeljati, ter kriterijev, ki jim je potrebno zadostiti.
Da bi bile občine in drugi subjekti čim bolj uspešni pri pridobivanju tega denarja, smo pri Dolenjskem listu pripravili okroglo mizo na temo »Poti do denarja iz evropskih skladov«, ki so se je udeležili župani in drugi predstavniki občin z našega območja, direktor Direktorata za turizem pri gospodarskem ministrstvu Marjan Hribar, direktorica Razvojnega centra Novo mesto Mojca Špec Potočar, direktor Gospodarske zbornice dolenjske in Bele krajine Franci Bratkovič, predsednik uprave javnega sklada Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja iz Ribnice Velislav Žvipelj, Alenka Košič iz Družbe za avtoceste RS, načelnik upravne enote Novo mesto Jože Preskar, Damjan Vrtin z novomeškega kmetijskega zavoda, poslanka Renata Brunskole ter poslanca Zvone Lah in Ivan Grill….
»Naš namen je, da bi si izmenjali izkušnje in dobili tudi kak koristen nasvet od tistih, ki so pri črpanju bolj uspešni, saj si želimo, da Slovenija ne bi bila le neto plačnica v evropski proračun, ampak da bi znala tudi pridobiti denar iz Bruslja,« je v uvodnem pozdravu dejala urednica Dolenjskega lista Jožica Dorniž.
Naše občine so pri črpanju evropskega denarja različno uspešne, se pa vse srečujejo z različnimi preprekami, ne le tistimi birokratskimi, čeprav uradniki poudarjajo, da morajo spoštovati pravni red, hkrati pa so razpisi objavljeni pozno in tisti, ki čakajo na razpise in se šele potem lotijo priprave dokumentacije, rok za oddajo zamudijo.
Saj bi bilo pametno delati projekte na zalogo, kar mnogi počno, a tudi to ni vedno hvaležen posel, saj lahko ob objavi razpisa ugotovijo, da pogoji niso takšni, kot je bilo sprva mišljeno.
Je pa za uspešno kandidaturo za evropski denar izjemnega pomena zrelost investicije, da ima torej ta vso dokumentacijo, tudi gradbeno dovoljenje, a kaj, ko se pogosto zatakne celo pri občinskih prostorskih načrtih, na ministrstvu za okolje in prostor pa brez pravega razloga na prostorske plane čakajo papirji okoli 100 občin…. In kaj zna se zgoditi, da se zaradi nepotrjenih dokumentov občine ne bodo mogle prijavljati na razpise in bo neizkoriščenih ostalo kar 90 milijonov evrov.
Občine morajo ne le zadostiti strogim kriterijem, ki jih postavlja Bruselj, pač pa morajo, če bodo na razpisu uspešni, imeti na razpolago tudi lastna sredstva za sofinanciranje projektov.
Če so med najuspešnejšimi pri črpanju evropskega denarja podjetja s področja turizma, pa tega ne moremo reči za gospodarske družbe, ki možnosti, ki jih ponuja Evropa s svojimi skladi, slabo izkoriščajo.
Več o okrogli mizi pa v Dolenjskem listu in mesečni prilogi Živa.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
