##IMAGE-3322872##

Včeraj se je končala javna obravnava predloga zakona o obdavčitvi sladkih pijač. Osnutek zakona, ki je bil javno objavljen 1. decembra, je predmet številnih javnih polemik. Novemu davku najbolj nasprotuje živilska industrija, po drugi strani se v zdravstvu z zmanjševanjem zaužitega sladkorja strinjajo.

Pripombe na osnutek zakona, ki ga je finančni minister Dušan Mramor napovedal kot enega od ukrepov za povečanje proračunskih prihodkov v letu 2015, zbirajo tako na finančnem kot tudi na kmetijskem in zdravstvenem ministrstvu. Kot so  pojasnili na ministrstvu za finance, so sami pristojni zgolj za izvedbeno plat zakona, medtem je vsebina v pristojnosti ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstva za zdravje.

Osnutek zakona predvideva uvedbo posebne trošarine na brezalkoholne pijače, ki jim je dodanega več kot 10 gramov sladkorja na liter, ter na pijače, slajene s sladili. Iz obdavčitve bodo izvzeti sadni sokovi, nektarji in še nekatere pijače.

Proizvajalci opozarjajo, da jim prodaja že tako ali tako upada, bojijo se, da bodo prisiljeni v odpuščanja ali celo selitev proizvodnje v tujino. Proti so tudi dobavitelji in gostinci.

Direktor mirnske Dane Marko Hren je denimo na petkovi novinarski konferenci opozoril, da ob morebitni uvedbi posebne trošarine za sladke pijače pričakujejo dodatni strošek v znesku 680.000 evrov. Če bi jim trošarino uspelo prevaliti v cene izdelkov, bi prodaja padla za približno 15 odstotkov, v nasprotnem primeru Hren pričakuje izgubo, ukinitev določenih programov in odpuščanja.

Obdavčitev pijač po drugi strani podpira zdravstvena stroka. Že marca lani je takratna državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Brigita Čokl v DZ opozorila, da je uživanje sladkorja razmeroma velik problem, saj povzroča prekomerno debelost ter s tem povezane bolezni in diabetes. Po njenih besedah so zaskrbljujoči predvsem podatki o debelosti in uživanju sladkanih pijač pri mladostnikih, saj se v tem Slovenija uvršča v vrh držav EU.

Predlog osnutka zakona bodo ta teden vnovič obravnavali v DZ, in sicer na skupni seji odbora za finance in monetarno politiko, odbora za gospodarstvo ter odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pobudniki seje, poslanci NSi, dvomijo, da bi uvedba davka na sladke pijače rešila problem debelosti med otroki in mladostniki, zagotovo pa bo okrnila konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Zdaj so brezalkoholne pijače obremenjene z davkom na dodano vrednost v višini 9,5 odstotka pri nakupu v trgovini oz. 22 odstotkov v lokalih. Dodatno obremenitev s posebno trošarino je minister Mramor napovedal v okviru iskanja dodatnih proračunskih prihodkov za leto 2015, prinesla pa naj bi 4,7 milijona evrov letno.

Kdaj točno naj bi bila posebna trošarina na sladke pijače uvedena, v osnutku zakona ni določeno. A če bo DZ zakon sprejel še letos, si finančno ministrstvo po priglasitvi novega davka Evropski komisiji prve prilive obeta v aprilu.

Zavezanci za obračun posebne trošarine bodo proizvajalci in uvozniki brezalkoholnih pijač, ki pa jo bodo imeli možnost prevaliti na potrošnike. Na ministrstvu tako ocenjujejo, da se bodo cene pijač v prodaji na drobno in gostinstvu v povprečju zvišale za deset odstotkov.