Liter bencina v južnoameriški državi preračunano  stane 0,0096 evra ali pol evra za povprečen rezervoar. Na črnem trgu je gorivo še nekajkrat cenejše. Glede na to, da je Venezuela naftna velesila, so take cene seveda logične, a v času ekonomske krize se že kažejo tendence po spremembi. Po dveh desetletjih zamrznjenih cen nova vlada Nicolasa Madura išče način, kako zvišati cene, kar pa v državi, kjer je zastnojski bencin po mnenju ljudi osnovna svoboščina, ne bo lahko. Zadnji poskus leta 1989 se je končal v krvavih nemirih in stotinah mrtvih.

Maduro, nekdanji voznik avtobusa, tako poskuša krpati luknjo v proračunu, letni primanjkljaj zaradi zastonjskega goriva je okoli 10 milijard evrov.

»Kot naftna država morajo Venezuelci imeti posebno prednost za ogljikovodikove surovine v primerjavi s svetovnim trgom,« pravi Maduro. »Ampak to mora biti prednost, ne slabost. Slabost je, ker napitnina črpalkarju znaša več kot vrednost napolnjenega rezervoarja.«

Ali bo Maduro uspel doseči spremembo brez nasprotovanja opozicije in hudih pretresov med ljudmi, ki jih že tako tepe visoka inflacija in padanje vrednosti lokalne valute, se bo šele pokazalo, a do volitev, ki so 2015, ima še kar nekaj časa.

Drugi problem zaradi nizkih cen pa je onesnaževanje. Del Venezuelcev nikoli ni presedlal na novejše in bolj učinkovite avtomobile, tako se še vedno vozijo s požrešnimi ameriškimi ladjami, ki popijejo tudi po 25 litrov goriva na 100 km.