Druga plat »brezplačnega« osnovnega šolstva: za šolsko prehrano krepko več kot 100 evrov na mesec
Osnovna šola je za starše vedno večji finančni zalogaj. Nakup delovnih zvezkov, šolskih potrebščin, tabori, ekskurzije, razni tečaji – vse to stane in bremeni družinski proračun. In če k vsemu temu prištejemo še podražitve energentov in vseh drugih osnovnih življenjskih dobrin, so razmere marsikje alarmantne. Med tistimi, ki so jih vse podražitve najbolj udarile po žepih, so številne družine srednjega razreda, ki s prihodki komaj shajajo, po drugi strani pa za evro ali dva presegajo cenzus in niso upravičene do raznih subvencij. Z letošnjim šolskim letom se je že podražila šolska malica, ponekod tudi kosila oz. se bo to zgodilo drugo leto.
Cena šolske malice se je z letošnjim šolskim letom z 0,90 zvišala na 1,10 evra. Znesek je enoten za vse šole, določi pa ga Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Starši torej za malico na mesečni ravni plačujejo okoli 22 evrov. K temu je treba prišteti še strošek kosila, ki pa se od šole do šole precej razlikuje, v povprečju pa se giblje med 2,30 in 3,20 evra. Če torej otrok obiskuje šolo, kjer je cena kosila 2,70 evra, to pomeni na mesečni ravni (20 šolskih oz. delovnih dni) okoli 54 evrov. Skupaj z malico se mesečni strošek za šolsko prehrano dvigne že na 76 evrov, za družino z dvema šoloobveznima otrokoma pa kar na 152 evrov mesečno oz. 1.500 evrov letno.
Glede na podatke osnovnih šol ima subvencionirano kosilo v višini 100 odstotkov od 20 do 25 odstotkov vseh učencev, kar je razmeroma malo. Nekaj več je tistih, ki so v celoti oproščeni plačila malice, saj je cenzus postavljen nekoliko višje.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
