B. B., arhiv DL

##IMAGE-3434107##

Krka si po besedah prvega moža družbe Jožeta Colariča želi delnice na Varšavsko borzo uvrstiti do konca junija. Kupci bodo poljski in drugi tuji institucionalni investitorji, fizične osebe pa v začetku ne bodo povabljene k nakupu, je za Večer dejal Colarič, ki se je dotaknil tudi sprememb pravilnika o določanju cen zdravil.

V pogovoru za Večerovo prilogo je Colarič pojasnil, da želi Krka z uvrstitvijo delnic tudi na varšavsko borzo povečati svojo vidnost in transparentnost, hkrati pa upajo, da se bo povečalo zanimanje investitorjev za Krkino delnico. Na Ljubljanski borzi je namreč že dlje časa razmeroma skromna likvidnost, Varšavska borza pa je izjemno velika po tržni kapitalizaciji, prometu in jo vsi obravnavajo kot vstopno borzo za razvijajoče se trge, kamor po Colaričevih besedah sodi tudi Slovenija.

"Če bodo razmere takšne, da bo vzporedna kotacija ekonomsko upravičena, je naša želja, da uvrstimo delnice v Varšavo do konca junija," je dejal Colarič.

Krka po Colaričevih besedah še naprej dela pri morebitnih prevzemih, a si ne želijo takšnega podjetja, ki bi ga težko prebavili ali pa bi bilo celo "strupeno", saj je treba s prevzetim podjetjem doseči še boljše rezultate. Novi prevzemi bi šli bodisi v smeri dopolnitve prodajnega asortimana bodisi novih tržišč oziroma krepitve obstoječih, pojasnjuje predsednik uprave Krke.

Colarič se je spregovoril tudi o novem pravilniku o cenah zdravil, ki med drugim dodatno niža relativne cene generikov z 82 odstotkov na 78 odstotkov. "Krka pa je tista, ki je v zadnjih letih z znižanimi cenami zdravil največ pomagala slovenskemu zdravstvenemu sistemu na tem področju," je poudaril Colarič. Možnost, da bi nekatera zdravila nehali prodajati v Sloveniji, pa Colarič zavrača.

"Takšnih groženj pri našem delovanju nimamo. To je ostalo rezervirano za originatorje in druge tujce, ki s tem stalno operirajo in grozijo," je dejal in dodal, da so odgovorni v Ljubljani potrpežljivi, da jih poslušajo. "Krka ne hodi v Ljubljano niti grozi niti jadikovat, da kaj hočemo od 'centrale'. Kot management smo plačani, da delamo, da tveganja porazdelimo in to počnemo tudi z močno prisotnostjo v čim večjem številu držav," pravi.