Arhiv Štajerskega Tednika

A so kljub temu vse močnejši in glasnejši tisti, ki ne tolerirajo nobenega sredstva za zaščito zdravja rastlin, za zdravljenje številnih, tudi za človekovo zdravje nevarnih bolezni in škodljivcev, ki se širijo z nezadržno hitrostjo. Po najnovejših podatkih raziskovalcev namreč zaradi rastlinskih bolezni in škodljivcev vsako leto izgubimo do 40 % prehranskih pridelkov. Svetovno gospodarstvo tako letno samo zaradi bolezni rastlin utrpi gospodarsko škodo okoli 220 milijard ameriških dolarjev, zaradi invazivnih insektov pa še dodatnih 70 milijard dolarjev. »Zdrave rastline so temelj življenja, delovanja ekosistemov in osnova za zagotavljanje zadostnih količin hrane. Škodljivi organizmi in bolezni uničujejo pridelke, zmanjšujejo razpoložljivost hrane ter zvišujejo njeno ceno,« pravijo na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije.

Smo bolj papeški od papeža?

Ekološka pridelava hrane v svetovnem merilu še vedno predstavlja zgolj pet odstotkov, saj je hektarski donos bistveno nižji, kot ga lahko doseže sodobno kmetijstvo z uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) pod strogim nadzorom. A tudi teh je, zaradi neprizanesljive registracijske zakonodaje še posebej v Evropski uniji, iz leta v leto manj. Naši kmetje tako za zatiranje določenih bolezni nimajo več na voljo učinkovitega preparata, številnim, ki so še v uporabi, pa v kratkem grozi odpoklic. Strokovnjaki pri tem opozarjajo: če bolezni ne zdravimo, bo rastlina tvorila številne toksine, ki precej bolj ogrožajo zdravje ljudi kot morebitni ostanki fitofarmacevtskih sredstev v dovoljenih količinah. Precej ohlapnejša pravila v zvezi z uporabo FFS pa veljajo v številnih državah izven EU, v katerih ne poznajo strogih omejitev pri uporabi sredstev za zdravljenje rastlin in iz katerih uvažamo velike količine različnih vrst hrane. Analize so pokazale, da pogosto celo pridelki iz njihove »ekološke« pridelave vsebujejo visoke koncentracije ostankov pesticidov.

Zahtevajo prepoved, a nimajo pojma

Preberite več v Štajerskem Tedniku