Kam z denarjem? Obresti na bankah iz meseca v mesec nižje
Nekoč je veljalo, da je denar na banki varnejši kot doma v nogavici. Predvsem zaradi obresti, ki so počasi, a zanesljivo povečevale vložek. A temu že nekaj časa ni tako, banke tako rekoč redno zmanjšujejo obresti na depozite, zato posamezniki vedno pogosteje denar plemenitijo z različnimi vlaganji.
V zadnjih dveh mesecih so banke pri nas dodobra oklestile obresti. To velja za osem od dvanajstih naših bank, najbolj pa so na udaru tako imenovani enoletni depoziti. Če so obresti še konec minulega leta znašale dva odstotka, lahko varčevalci zdaj pričakujejo povprečno le še 1,6 odstotka, a tudi to se od vsake banke razlikuje.
Obresti opazno padajo
Če primerjamo obresti z letošnjim februarjem, ugotovimo, da je povprečna obrestna mera padla za 0,15 odstotne točke, v primerjavi z lanskim aprilom pa kar za 0,60 odstotne točke.
Kot primer lahko navedemo banko Intesa Sanpaolo, ki ima trenutno le 1,3-odsotne obresti (za vloge, višje od 50.000 evrov, pa 1,5 odstotka), medtem ko so bolj pri vrhu BKS (1,9 odstotka in banki OTP ter Addiko, obe z 1,8 odstotka).
Razlike med bankami sicer niso velike, pri vseh je trend več kot očiten, a če vzamemo za primer 10.000 evrov vredno vlogo, lahko med najboljšo ponudbo za nove stranke in najslabšo ponudbo na trgu razlika znaša tudi sto evrov obresti. Če pa se osredotočimo le na redno ponudbo, je razlika nekaj manjša, 60 evrov.
Nekatere banke seveda še vedno ločujejo obresti le pri vezavah na en dan, 12 mesecev ali le dan več kot 12 mesecev. Nekatere banke ponujajo boljše pogoje pri krajših vezavah ali pri vezavah, daljših od enega leta, pri drugih pa je ravno obratno. Zato se velja pri vezavah še kako pozanimati, kakšni so pogoji vezav in kakšen donos lahko pričakujete po koncu. Delavska hranilnica na primer za vezavo do 12 mesecev ponuja 1,4-odstotno obrestno mero, za vezavo za leto in dan pa 1,7-odstotno. V banki Sparkasse je obrestna mera za vezavo do enega leta 1,4 odstotka, nad enim letom pa 1,35 odstotka.
Nekaj posebnih ponudb ostaja
Seveda si banke vseeno prizadevajo, da bi prišle do vaših vezav in sredstev, s katerimi potem razpolagajo. Tako ponujajo nekaj ugodnosti za nove stranke, a z določenimi omejitvami. Do tega, da znesek vezave ne sme biti večji od 50.000 evrov, do tega, da je čas vezave omejen na največ pol leta, ponekod pa na devet mesecev. Posebno ponudbo za vezavo za eno leto ponujata le še dve banki, Sparkasse 2,30 odstotka in omejitev na največ 100.000 evrov, Lon pa 1,9 odstotka.
Prav tako se velja pozanimati, kako je s predčasno prekinitvijo vezave, nekatere banke to »kaznujejo«, pri drugih to ni možno.
Evropska centralna banka je v marcu 2025 tudi znižala obrestne mere, pri čemer je obrestna mera znašala 2,65 odstotka, letna temeljna obrestna mera TOM pa po podatkih statističnega urada trenutno znaša 2,46 odstotka.
Druge oblike vlaganj prinesejo več
Zato ne preseneča dejstvo, da je možno za svoj denar dobiti več pri drugih oblikah vlaganj. V letu 2025 so vzajemni skladi v Sloveniji dosegli višje donosnosti kot bančni depoziti, kar je posledica ugodnih razmer na kapitalskih trgih. Leta 2024 je bilo na tem področju zelo optimistično, svetovni delniški trgi so zrasli za skoraj 25 odstotkov, letos pa se je ta trend nekoliko upočasnil. Za primer vzemimo sklade banke NLB, ki so v zadnjih treh letih zabeležili 21-odstotno donosnost, Triglav Evropa v zadnjih petih letih kar 45-odstotno.
Vseeno pa ni vse zlato, kar se sveti. Čeprav so bančni depoziti v letu 2025 ponujali nižje obrestne mere in so vzajemni skladi dosegali višje donose, velja, da vlaganje v vzajemne sklade prinaša večje tveganje in ni primerno za vse vlagatelje.
Bančni depoziti so dobra izbira za tiste, ki kljub nižjim donosom ne želijo preveč tvegati. Po drugi strani pa lahko vlagatelji, ki so pripravljeni sprejeti večje tveganje, z vlaganjem v vzajemne sklade dosežejo višje donose.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
