1,9 milijona evrov zaseženega premoženja v posmeh sistemu

Mojca Zemljarič

20. 11. 2024, 04.36

Deli članek

Facebook

X (Twitter)

Kopiraj povezavo

Povezava je kopirana!

Deli

Nemalokrat se ljudje vprašajo, od kod posameznikom premoženje, ki jim ga s prihodki od plače ne bi uspelo ustvariti. Lahko je nekdo res podjeten in se poleg službe ukvarja še s kakšno dejavnostjo, drugi se rodi s srebrno žlico v ustih, tretji deduje. So pa seveda tudi „dejavnosti“ na drugi strani zakona, ki lahko prinesejo bajne zaslužke in lagodno življenje.

1731940630_saso_Svigelj_za_članek_mz.jpg

Nemalo je korupcije, ko se pod roko dajejo provizije za pridobljeno delo, ki se plačuje iz javne blagajne. Ali pa se na račun javnih investicij izpelje še kakšna zasebna. Drugi nelegalni vir zaslužka sta tihotapljenje in prodaja drog, ljudi, organov … Poslovneži z druge strani zakona nezakonito pridobljeni denar vlagajo v luksuzne avtomobile, nepremičnine, vrednostne papirje, zlato, drage kamne …

Čeprav v Sloveniji od leta 2012 velja Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), je izkupiček uradnih služb, ki tovrstni kriminal preganjajo, izjemno, izjemno skromen. V 12 letih so preiskovalci po podatkih Ministrstva za pravosodje odredili 73 finančnih preiskav zoper 212 fizičnih in 90 pravnih oseb. Vložili so 39 tožb zoper skupno 81 fizičnih in 12 pravnih oseb. Do konca lanskega leta je bilo pod lupo tožilstva za 35 milijonov domnevno spornega premoženja, skupna vrednost pravnomočno dosojenih zneskov je bila 1,9 milijona evrov (v 12 letih, od začetka izvajanja zakona). V teh letih je bilo odločeno o 26 tožbah, nezakonito pridobljeno premoženje so odvzeli 19 osebam.

Bo znižanje mejnega zneska učinkovalo?

Dokazovanje nezakonito pridobljenega premoženja ni enostavno, saj se osumljeni in obdolženi branijo na vse mogoče načine: da so jim denar posodili v tujini, po možnosti osebe, ki več ne živijo ali se je za njimi izgubila vsaka sled.

Preberite več v Štajerskem Tedniku