V hotelu Šport na Otočcu je včeraj potekal 10. posvet dolenjskih in belokranjskih informatikov. Posvet sta soorganizirala Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele Krajine in Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu, udeležilo pa se ga je okoli 70 poslušalcev, večinoma predstavnikov podjetij, nekaj pa je bilo tudi študentov in akademikov. Naslov jubilejnega posveta je bil Industrija 4.0: digitalizacija poslovnih procesov.

Na posvetu so spregovorili o izzivih in priložnostih 4. industrijske revolucije, katere bistvo ni v tehnologiji, temveč v spremembi načina dela in poslovanja, njena gonilna sila pa je z razvojem in popularizacijo tehnologij za vsesplošno povezljivost in avtonomne, kiberfizične sisteme Industrija 4.0. Ta revolucija prinaša velike pretrese predvsem s spremembami gospodarstev in delovnih mest. Z avtomatizacijo procesov sicer ugašajo delovna mesta, vendar hkrati nastajajo nova, bolje plačana, ki pa zahtevajo nova strokovna znanja in nabor veščin, ki omogočajo hitro prilagajanje, podjetnost in inovativnost. Od podjetij in družbe zahteva digitalno transformacijo, ne le digitalizacijo obstoječega. S sabo prinaša spremembe več paradigm - namesto fosilnih goriv je ključna električna energija, ki je poleg okoljskih prednosti bolj univerzalna in omogoča lažjo distribucijo; povezljivost naprav ter oseb in opremljanje s senzorji postaja pravilo, ne izjema; količina podatkov in kompleksnost omrežij naraščata eksponentno, kar zahteva nove načine obdelave podatkov in decentralizacijo upravljanja v proizvodnji in logistiki.

Kot vsaka večja sprememba, tudi 4. industrijska revolucija in Industrija 4.0 predstavljata grožnjo obstoječemu redu, vendar hkrati tudi priložnosti, denimo za temeljito prenovo in boljše obvladovanje stroškov, lažje prilagajanje zahtevam trga in sistemsko inovativnost. Nove poslovne modele, kot je prehod iz nudenja izdelkov k nudenju storitev in prehod v krožno gospodarstvo, kjer lahko odpadki postanejo surovine. Vseprisotna povezljivost hkrati prinaša tudi izzive pri zagotavljanju varnosti in dileme glede zasebnosti: če lahko podjetja spremljajo našo uporabo vseh naprav, od televizorjev, pralnih strojev do vozil, koliko zasebnosti nam še ostane?

Tehnologije Industrije 4.0 že danes niso omejene samo na tovarne: širijo se na vsa področja življenja, od dostave izdelkov do medicine, in postajajo dostopna tudi za manjša podjetja. Pametne naprave, vključene v internet stvari (IoT) potrošnikom obljubljajo sprotno prilagajanje našim željam in potrebam (pametne hiše in hladilniki, samovozeči avtomobili), boljši nadzor in manjšo porabo energije. Hkrati pa se spreminjajo tudi modeli določanja cen, ki sledijo zahtevam kupcev, ne stroškovnim modelom proizvajalcev.

Razširjanje senzorjev, stalna povezanost, obilica podatkov in omrežja naprav upravljavcem proizvodnih in logističnih sistemov dajejo na voljo več informacij za odločanje, vendar pa frekvenca nastajanja informacij in njihova količina zahteva uporabo novih pristopov (Big Data) pri analitiki in avtomatizaciji učenja in sklepanja, ter dostop do večjih računalniških zmogljivosti (HPC). Del novosti Industrije 4.0 je modeliranje naših proizvodnih in drugih sistemov, denimo postavitev virtualne tovarne (»digital twin«) in uporaba naprednih metod umetne inteligence (kognitivni sistemi), kar omogoča, da inteligenten informacijski sistem na podlagi digitalnega modela predvideva okvare strojev in avtonomno prilagaja delovanje sistema spremembam (samoorganizacija).

Kot so povedali na posvetu, izvozno usmerjena slovenska podjetja že danes živijo Industrijo 4.0, pogrešajo pa državno strategijo na tem področju. Če naj se Slovenija pridruži skupini držav, za katere je, tudi zaradi Industrije 4.0, značilna inovativnost gospodarstva in poslovnega okolja, moramo, kot so poudarili, posamezne iniciative in agende nadgraditi z državno strategijo, ki mora poleg podpore razvoju vključevati tudi vseživljensko izobraževanje in prekvalifikacijo ter razvoj standardov ter zakonodaje, ki postavlja jasna pravila, vendar ne ovira razvoja.