Teh 7 pregledov lahko odkrije bolezen, še preden se pojavijo simptomi
K zdravniku se marsikdo odpravi šele, ko je že prepozno, a marsikatere simptome lahko z enostavnimi preventivnimi pregledi odkrijemo zgodaj.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Preventivni pregledi so tako pomembni prav zato, ker lahko z njimi odkrijete zgodnje spremembe, ocenite svoje dejavnike tveganja in ukrepate, še preden bi se razvili resnejši zapleti. Vseh pregledov sicer ne potrebujete enako pogosto, priporočeni čas in razmiki so odvisni od vaše starosti, družinske zdravstvene zgodovine, življenjskega sloga, preteklih izvidov in morebitnih simptomov.
Merjenje krvnega tlaka
Povišan krvni tlak pogosto imenujemo tihi zdravstveni problem, saj ga praviloma ne čutite. Lahko ste videti zdravi, se dobro počutite in kljub temu več let živite z vrednostmi, ki obremenjujejo srce in žile. Nezdravljen visok krvni tlak poveča tveganje za možgansko kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, okvaro ledvic in težave z vidom.
Krvni tlak vam lahko izmerijo v ambulanti ali lekarni, spremljate pa ga lahko tudi doma. Ena sama povišana meritev še ne pomeni, da imate hipertenzijo. Na rezultat vplivajo stres, telesna dejavnost, kofein, kajenje in celo pogovor med merjenjem. Za zanesljivejšo oceno je potrebnih več pravilno opravljenih meritev.
Tlak preverjajte v okviru rednih preventivnih obiskov, pogosteje pa, če imate čezmerno telesno težo, kadite, se malo gibate, uživate veliko alkohola ali imate hipertenzijo v družini. Pri domačem merjenju pred meritvijo nekaj minut mirno sedite, stopala položite na tla, roko podprite in uporabite manšeto ustrezne velikosti.
Krvni sladkor in tveganje za sladkorno bolezen
Sladkorna bolezen tipa 2 se lahko razvija počasi. Pred diagnozo lahko več let traja obdobje prediabetesa, v katerem je krvni sladkor že povišan, vendar morda še nimate značilnih težav. Prav v tem obdobju lahko s spremembo prehrane, rednim gibanjem, urejanjem telesne teže in po potrebi zdravljenjem veliko naredite.
Tveganje je večje, če imate čezmerno telesno težo, se premalo gibate, imate sladkorno bolezen v družini, povišan krvni tlak ali neugodne vrednosti krvnih maščob. Pomembni so tudi sladkorna bolezen v nosečnosti, sindrom policističnih jajčnikov in naraščajoča starost.
Za oceno se uporabljata merjenje glukoze na tešče in test glikiranega hemoglobina, ki pokaže povprečno urejenost krvnega sladkorja v zadnjih mesecih. Če ste pogosto žejni, veliko urinirate, nepojasnjeno hujšate, ste nenavadno utrujeni ali se vam rane počasi celijo, ne čakajte na naslednji preventivni pregled.
Holesterol in druge krvne maščobe
Povišanega holesterola ne morete prepoznati po počutju ali videzu. Tudi če ste vitki, športno dejavni in se prehranjujete razmeroma zdravo, imate lahko neugodne vrednosti zaradi dednosti. Krvni test pokaže skupni holesterol ter praviloma tudi holesterol LDL in HDL ter trigliceride.
Povišan holesterol LDL sčasoma prispeva k nastajanju oblog v žilah in poveča tveganje za bolezni srca in ožilja. Rezultata zato ne smete razlagati ločeno. Zdravnik pri oceni upošteva tudi krvni tlak, kajenje, sladkorno bolezen, starost, družinsko obremenjenost in druge dejavnike.
Če so izvidi normalni in nimate večjega tveganja, pregled praviloma ni potreben vsako leto. Če imate že povišane vrednosti, bolezni srca in ožilja ali izrazito družinsko obremenjenost, boste potrebovali pogostejše kontrole. Posebej pomembno je, da zdravniku poveste, če je bližnji sorodnik doživel srčni infarkt ali možgansko kap v nenavadno mladih letih.
Pregled materničnega vratu
Predrakave spremembe materničnega vratu se navadno razvijajo počasi in dolgo ne povzročajo simptomov. Presejanje omogoča, da jih odkrijete in zdravite, še preden bi napredovale v raka. Pri pregledu se glede na program in vašo starost uporabljata bris materničnega vratu ter testiranje na visokorizične tipe humanega papilomavirusa oziroma HPV.
V Sloveniji organizirano presejanje poteka v okviru programa ZORA. Vabilu se odzovite tudi, če nimate ginekoloških težav in se počutite popolnoma zdravi. Cepljenje proti HPV občutno zmanjša tveganje, vendar ne nadomesti presejalnih pregledov, saj ne zaščiti pred vsemi tipi virusa.
Na redni termin ne čakajte, če opazite krvavitev po spolnem odnosu, krvavitev med menstruacijama ali po menopavzi, nenavaden izcedek oziroma bolečine v mali medenici. Takšne težave imajo lahko številne nenevarne vzroke, vendar zahtevajo ginekološko oceno.
Pregled dojk in mamografija
Poznavanje lastnih dojk vam pomaga, da hitreje opazite spremembo. Pozorni bodite na novo zatrdlino, spremenjeno obliko dojke, ugreznjeno kožo ali bradavico, nenavaden izcedek, trdovratno rdečino in oteklino v pazduhi. Večina sprememb ni rakavih, vendar brez pregleda ne morete vedeti, za kaj gre.
Samopregled oziroma pozornost na videz in otip dojk ne moreta nadomestiti mamografije. Mamografija lahko odkrije spremembe, ki so premajhne, da bi jih zatipali. V Sloveniji ženske v ciljni starostni skupini na presejalno mamografijo vabi program DORA. Če prejmete vabilo, se pregleda udeležite, tudi če nimate težav.
Pri mlajših ženskah se ob zatrdlini pogosto opravi ultrazvočni pregled, vendar metoda ni samodejno primerna kot rutinsko presejanje vseh zdravih žensk. Izbira preiskave je odvisna od starosti, zgradbe dojk, simptomov in stopnje tveganja. Če je vaša mati, sestra ali hči zbolela za rakom dojk ali jajčnikov, zlasti v mlajših letih, to povejte zdravniku.
Pregled kože in pigmentnih znamenj
Melanom in druge oblike kožnega raka so pogosto dobro ozdravljivi, če jih odkrijete dovolj zgodaj. Kožo zato občasno preglejte pred ogledalom in ne pozabite na hrbet, lasišče, podplate, prostor med prsti ter kožo pod nohti. Pri težje vidnih predelih vam lahko pomaga partner ali družinski član.
Pozorni bodite na znamenje, ki postaja nesimetrično, dobiva nepravilen rob, spreminja barvo ali raste. Pomembna je vsaka opazna sprememba: srbenje, krvavenje, nastanek ranice, ki se ne zaceli, ali novo znamenje, ki se razlikuje od vseh drugih. Za nevarno spremembo ni nujno, da je zelo velika.
Redni pregledi pri dermatologu so posebej smiselni, če imate veliko znamenj, zelo svetlo polt, ste v preteklosti pogosto utrpeli sončne opekline, uporabljali solarij ali imate melanom v družini. Ob sumljivi spremembi se naročite čim prej in ne čakajte, da bi znamenje začelo boleti.
Testiranje na spolno prenosljive okužbe
Klamidija, gonoreja, okužba s HPV, HIV in druge spolno prenosljive okužbe lahko potekajo brez izrazitih simptomov. Kljub temu se lahko prenesejo na partnerja, nekatere pa povzročijo vnetje rodil, težave s plodnostjo ali druge dolgoročne zaplete.
O testiranju razmislite, če ste zamenjali partnerja, imeli nezaščiten spolni odnos, imate več partnerjev ali niste prepričani o partnerjevem statusu. Smiselno je tudi na začetku novega razmerja, preden opustite zaščito s kondomom. Pogostost testiranja naj bo prilagojena vašim okoliščinam in stopnji tveganja, ne poljubnemu mesečnemu urniku.
Na pregled pojdite, če opazite nenavaden izcedek, pekoče uriniranje, ranice, izpuščaj, boleč spolni odnos, krvavitev po odnosu ali bolečino v spodnjem delu trebuha. Odsotnost simptomov pa ne pomeni nujno odsotnosti okužbe. Testiranje ni razlog za zadrego, ampak odgovorno ravnanje do lastnega in partnerjevega zdravja.
En urnik ne ustreza vsem
Preventivni pregled ni tekmovanje v tem, kdo bo opravil največ preiskav. Tudi nepotrebno pogosto testiranje ima lahko slabosti, od lažno pozitivnih rezultatov in dodatne zaskrbljenosti do preiskav, ki jih v resnici ne potrebujete. Najboljši načrt je prilagojen vašemu osebnemu tveganju.
Zdravniku povejte za bolezni v družini, zdravila, pretekle izvide, kajenje, nosečnosti in spremembe, ki ste jih opazili. Če ste prejeli vabilo v organizirani presejalni program, ga ne odložite zgolj zato, ker se dobro počutite. Prav odsotnost simptomov je namreč razlog, da govorimo o preventivi.
Obenem velja preprosto pravilo: nov ali vztrajen simptom potrebuje obravnavo ne glede na to, kdaj ste opravili zadnji preventivni pregled. Presejalni izvid je posnetek določenega trenutka, ne trajno zagotovilo, da se bolezen ne more razviti. Preventiva najbolje deluje takrat, ko se rednih pregledov udeležujete in hkrati pozorno spremljate spremembe svojega telesa.
Preberite več: