Če vaš vid ni več tako oster kot nekoč, je lahko kriva ta bolezen
Degeneracija rumene pege je eden najpogostejših vzrokov za slabšanje vida po 60. letu. Preverite prve znake, dejavnike tveganja in možnosti zdravljenja.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Se vam dogaja, da morate pri branju časopisa ali sporočil na telefonu vse pogosteje seči po očalih? Ali pa ste opazile, da so ravne črte nenadoma videti nekoliko valovite? Res je, da se vid z leti spreminja, vendar vseh težav ne gre pripisati običajnemu staranju.
Eden najpogostejših razlogov za slabšanje vida po 50. oziroma 60. letu je starostna degeneracija rumene pege. Gre za bolezen osrednjega dela mrežnice, imenovanega makula, ki nam omogoča oster vid pri branju, vožnji, šivanju, delu z računalnikom in prepoznavanju obrazov.
Znaki, na katere moramo biti pozorni
Bolezen postopoma napreduje, tako da v začetni fazi ne povzroča opaznejših težav. Ko pa začne makula propadati, pričnejo ljudje opažati, da imajo težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil, ki zahtevajo dober centralni vid, medtem ko periferni vid običajno ostane ohranjen.
Prvi znaki degeneracije rumene pege so torej pogosto neopazni, zato bolezen tiho napreduje, ne da bi vedeli, da se obetajo resne nevšečnosti. Dobro je torej, da poznate znake, ki se pojavljajo v obdobju stopnjevanja bolezni.
Pozorni bodite na sledeče simptome:
- zamegljen, popačen ali moten centralni vid
- težave pri branju drobnega tiska ali prepoznavanju obrazov
- ravne črte se lahko začnejo zdeti valovite ali ukrivljene
- pojavljanje temne, sive ali prazne lise v osrednjem vidnem polju
- težave z vidom v slabši svetlobi
Pomembno je, da ob pojavu katerega koli od teh znakov čim prej obiščemo okulista, saj zgodnje odkrivanje bolezni lahko bistveno upočasni njen potek. Zdrave življenjske navade, uravnotežena prehrana in zaščita oči pred UV žarki lahko zmanjšajo tveganje za razvoj bolezni.
Zakaj so ženske nekoliko bolj ogrožene?
Čeprav lahko bolezen prizadene oba spola, jo nekoliko pogosteje odkrijejo pri ženskah. Eden od razlogov je, da ženske v povprečju živijo dlje, starost pa je najpomembnejši dejavnik tveganja. Tveganje dodatno povečajo kajenje, povišan krvni tlak, bolezni srca in ožilja, prekomerna telesna teža, premalo gibanja ter prehrana z malo antioksidantov, luteina in omega-3 maščobnih kislin. Pomembno vlogo ima tudi dednost, zato je dobro vedeti, ali se je bolezen pojavila pri starših ali sorojencih.
Zakaj so redni očesni pregledi po 50. letu tako pomembni?
Ker bolezen v začetku pogosto ne povzroča izrazitih težav, jo lahko okulist odkrije že med preventivnim pregledom očesnega ozadja. Prav zgodnje odkrivanje je največja priložnost, da se napredovanje bolezni upočasni in da se vid ohrani čim dlje. Strokovnjaki zato priporočajo redne očesne preglede po 50. letu, še posebej ženskam, ki imajo več dejavnikov tveganja ali v družini že poznajo primere degeneracije rumene pege.
Ali je zdravljenje mogoče?
Zdravljenje je odvisno od vrste degeneracije rumene pege – poznamo namreč suho (počasnejša oblika) ali vlažno (hitreje napredujoča in hujša oblika). Slednja je redkejša, z njo se sooča pretežno 15-odstotkov bolnikov, do izgube vida pa lahko pride v zelo kratkem času (od nekaj tednov do nekaj mesecev). Pri suhi obliki zdravljenja, ki bi bolezen popolnoma ustavilo, trenutno še ni. Priporočajo pa jemanje posebnih prehranskih dopolnil (vitamini C, E, cink, lutein, zeaksantin, omega-3 maščobe), ki lahko upočasnijo napredovanje.
Vlažna oblika se zdravi z injekcijami anti-VEGF zdravil neposredno v oko, ki preprečujejo nastajanje novih, poškodovanih krvnih žilic v mrežnici. Če zdravljenje začnemo pravočasno, lahko preprečimo hujšo izgubo vida in v nekaterih primerih celo nekoliko izboljšamo vid.
Ženske po 50. letu pogosto redno obiskujejo ginekologa, spremljajo krvni tlak in opravljajo preventivne preglede dojk, na pregled oči pa marsikatera pomisli šele, ko se pojavijo večje težave. Prav pri degeneraciji rumene pege pa je zgodnje odkrivanje ključnega pomena. Čim prej odkrijemo spremembe na mrežnici, tem večja je možnost, da bomo kakovosten vid ohranile še vrsto let.
