Profimedia

Pozdravljeni! Nedavno sem bila na pregledu pri ginekologu in pri mojih 45 letih mi je ginekologinja dejala, da me čakajo spremembe. Te se začno po 40. letu in zdi se mi, da marsikatera o tem bolj malo ve. Nisem še v menopavzi, menstruacije so redne, zato me zanima, ali lahko napišete kaj več o težavah oziroma spremembah, ki ženske čakajo po 40. letu. Menda se začno boleče ovulacije – čeprav jih prej recimo nisem imela, kažejo se kot bolečina v trebuhu. Prej nisem vedela, kaj se dogaja z mano, zdaj, ko je ginekologinja to omenila, mi je postalo marsikaj jasno. Kaj vse še sodi v spremembe po 40. letu? Hvala, z zanimanjem bom prebrala. Manica

Spoštovani!

Že po 35. tem letu, še bolj opazno pa po 40., se v ženskem telesu začnejo dogajati spremembe tako na telesnem kot čustvenem področju. Delovanje jajčnikov začne namreč v teh letih usihati, dokler popolnoma ne izgubijo svoje funkcije. Menopavza je čas, ko se preneha tako proizvodnja jajčnih celic kot tudi spolnih hormonov estrogena in progesterona. V Sloveniji nastopi v povprečju pri starosti 51,4 leta. Perimenopavza pa je obdobje, ki zajema čas menopavznega prehoda in prvo leto po menopavzi.

V obdobju perimenopavznega prehoda, ki lahko traja tudi več kot deset let, se zaradi upada spolnih hormonov začnejo v telesu dogajati spremembe, ki jih lahko razdelimo na kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne.

Kratkoročne spremembe so tiste, ki jih začnemo opažati kot prve, to so neredne menstruacije, izvenciklične krvavitve ali pa sprememba v jakosti krvavitve. Ovulacije postanejo manj redne in manj predvidljive. Nekatere ženske v tem obdobju močneje občutijo ovulacijo v obliki bolečine v spodnjem delu trebuha, občutljivosti v dojkah ali napihnjenosti.

Osebni arhiv

Vročinski oblivi in nočno potenje

Poleg tega so v ospredju vazomotorni simptomi, kot so vročinski oblivi in nočno potenje, zaradi česar je lahko moten spanec. Zaradi pogostega prebujanja in težav pri ponovnem uspavanju ženske lahko doživljajo nespečnost, kar vpliva tudi na razpoloženje, kognitivne sposobnosti in splošno počutje čez dan. Ženske so zato bolj utrujene, posledično lahko bolj razdražljive, anksiozne in celo depresivne. Pogosto se pojavijo motnje koncentracije in spomina, imenovane tudi »možganska megla« (brain fog).  Zaradi tega se je v tem obdobju treba izogibati kofeinu in alkoholu ter poskrbeti za higieno spanja, kar pomeni, da se držimo ustaljene spalne rutine in odhajamo v posteljo vsak dan ob istem času.

Med srednjeročne posledice perimenopavze uvrščamo urogenitalni sindrom, za katerega je značilno stanjšanje sluznice nožnice in sečil, zaradi česar so pogostejša vnetja, lahko tudi težave z uhajanjem urina. Lahko se pojavijo srbečica in neprijeten občutek v področju spolovila ter bolečine pri spolnih odnosih. Poleg tanjšanja in suhosti sluznice so opazne spremembe na koži in laseh. Koža postane manj elastična, bolj suha, lasje pa se začnejo redčiti.

revija Jana

Sprememba telesne sestave

Obdobje menopavznega prehoda je kritično okno za porast telesne mase in spremembo telesne sestave. Maščevje se začne kopičiti visceralno (v telesu, okoli organov) in podkožno na trebuhu. Prihaja do postopne izgube kostne mase (osteopenije) ter izgube mišične mase in moči – sarkopenije. Zaradi upada estrogena se procesi obnove mišičnega tkiva upočasnijo, kar lahko vodi v večjo utrujenost, zmanjšano telesno zmogljivost ter povečano tveganje za padce in poškodbe. Redna telesna aktivnost, zlasti vadba za moč in krepitev mišic ter zadosten vnos beljakovin, so ključni dejavniki za preprečevanje ali upočasnitev sarkopenije že v perimenopavzalnem obdobju.

Kot dolgoročne posledice menopavze – to so tiste, ki se pojavijo več let po prenehanju menstruacije, pa se pridružijo bolezni srca in ožilja, osteoporoza in Alzheimerjeva bolezen. Srčno-žilne bolezni so vodilni vzrok obolevnosti in umrljivosti žensk  v razvitem svetu in njihova pojavnost se znatno poveča po menopavzi. Estrogen ima namreč zaščitno vlogo za srce in ožilje. Uravnava namreč raven holesterola, podpira elastičnost žil in preprečuje vnetne procese. Ne smemo pa pozabiti, da so v tem obdobju pri številnih ženskah prisotni še drugi dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni: od arterijske hipertenzije do hiperlipidemije, odpornosti proti inzulinu ter sladkorne bolezni in debelosti. Vsi našteti dejavniki so povezani med sabo in predstavljajo komponente t. i. metaboličnega sindroma, ki močno poveča tveganje za smrt zaradi srčno-žilne bolezni.

Ker se življenjska doba čedalje bolj podaljšuje, ženske danes preživimo pomemben del svojega življenja v obdobju po menopavzi. Gre za življenjsko obdobje, ki si zasluži pozornost, razumevanje in skrb. Zato je ključnega pomena, da se tega zavedamo ter poskrbimo za svoje telesno in duševno počutje ne le z medicinskimi pristopi, temveč tudi z zdravim življenjskim slogom in podporo okolice. Na ta način lahko tudi po menopavzi živimo kakovostno, aktivno in polno življenje.

Irena Tonin, dr.med., specialistka ginekologije in porodništva

Objavljeno v reviji Jana,  št. 17, 29. april 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana