Shutterstock

Zeleno zavajanje, ki ste mu verjetno nasedli / Ni vseeno, kaj oblečete! / Za svoje zdravje želimo poskrbeti z zdravo prehrano in rednim gibanjem. Kaj pa z oblačili?! Pomen naravnih tkanin je v tej zgodbi pogosto prezrt. Sodobni modni trendi celo organske materiale nadomeščajo z recikliranimi, ki jih proizvajajo iz PET-plastenk in odpadkov z odlagališč. Urad za varstvo potrošnikov opozarja, da gre za »zeleno zavajanje« v svetu mode.

Znanstveno dokazano je, da imajo oblačila iz naravnih materialov številne blagodejne lastnosti. Lan naj bi pomagal celo pri odstranjevanju toksinov in učinkoviti obnovi kože. Tkanine, izdelane iz naravnih vlaken, lahko dihajo, saj omogočajo prost pretok zraka in imajo toplotnoizolacijske lastnosti. Opravljene študije so pokazale, da ima oseba, ki nosi laneno ali bombažno oblačilo, v prostoru med telesom in tkanino temperaturo, ki je za 4–5° C nižja kot pri oblačilih iz umetnih tkanin. Naravne tkanine imajo še eno pomembno lastnost: odbijajo ultravijolično sevanje in absorbirajo ionizirajoče sevanje, zato se ne nabira statična elektrika. Dobrodejno delovanje naravnih tkanin na človekovo energijsko polje je znanstveno utemeljeno. Človeško telo v zdravem stanju ima naravno frekvenco nihanja od 62 do 68 Hz. Če frekvenca pade pod to raven, se to odraža kot slabo psiho-fizično stanje. Nošenje visokofrekvenčnih tkanin pomaga harmonizirati in okrepiti energijsko polje telesa ter izboljša splošno zdravje. Najvišjo frekvenco (okrog 5000 Hz) imajo vlakna lanu, volne in svile, vlakna ramije imajo frekvenco okrog 3500 Hz, medtem ko ima bombaž precej nižjo frekvenco – le 100 Hz. Sintetični materiali, kot je poliester, imajo nizke frekvence ali pa jih sploh nimajo, kar znatno moti naraven pretok energije v telesu.

Shutterstock

Zlata vreden lan

Nežni modri cvetovi lanu so danes pogosto pozabljeni, v preteklosti pa je skoraj vsaka družina poleg rži in pšenice gojila lan. Lan je imel osrednjo vlogo v kulturi naših prednikov vse do 19. stoletja, ko so začele iz Amerike prihajati na tržišče velike količine industrijskih bombažnih tkanin. Tkalci v antiki so obvladali tehniko predenja, ki je omogočila izdelavo lanene tkanine, ki je bila tako prosojna in lahka, da se je telo videlo skozi pet plasti. Tradicionalno je kakovost vlaken določena z dolžino niti, pridobljene iz enega kilograma preje. Danes se iz enega kilograma preje proizvede 40 km niti. V Egiptu so iz enega kilograma preje dobili 240 km niti, tako tanka je bila. Zato je bila tkanina, pridobljena iz egipčanskih niti, dragocena in vredna zlata. Oblačila iz nje so lahko nosili samo faraoni in duhovniki med bogoslužji v templjih. Verjeli so, da visoka vibracijska frekvenca lanu ščiti in krepi duhovno moč. Nekatera ljudska verovanja so se ohranila vse do danes: če v čevlje vstavite laneno seme, bodo trpežni dolga leta; če v oblačila všijete nekaj lanenih semen, boste zaščiteni pred nesrečami in zlobnimi ljudmi. V fizioterapiji se laneno platno pogosto uporablja za obloge in obkladke, saj so njegova naravna vlakna nežna do občutljive kože in zagotavljajo optimalno izmenjavo zraka. Sodobni znanstveniki so opravili raziskave in prišli do zaključka, da lanena oblačila zaradi svojih edinstvenih lastnosti blagodejno vplivajo na krvožilni sistem, zmanjšujejo utrujenost, ščitijo pred sevanjem, imajo antibakterijske, protiglivične in antistatične lastnosti, pomagajo zmanjšati vnetja, nadzorujejo telesno temperaturo in izboljšajo kroženje zraka, kar je lahko koristno pri nekaterih nevroloških stanjih.

Shutterstock

Bombaž, otrok sonca

Bombaž je mehko, puhasto vlakno, ki raste v balončku ali zaščitnem ovoju okoli semen bombaževcev. Vlakno je skoraj čista celuloza, lahko pa vsebuje manjše odstotke voska, maščob, pektina in vode. Zaradi razširjenosti na vseh kontinentih je zagotovo najpomembnejša tekstilna rastlina. Težko je ugotoviti, kdo jo je prvi gojil. V Babilonu so bombaž imenovali belo zlato in ga ustrezno cenili. Razširjeno je mnenje, da bombaž izvira iz Indije, tam naj bi se začela tudi industrija gojenja in proizvodnje bombažnih tkanin. Tezo potrjujejo tudi prvi indijski pisni viri in hvalnice. V indijski mitologiji so navedbe, da so bombažne blazine namenjene le bogovom. V Evropo je bombaž prišel v začetku 11. stoletja, ko se je začela aktivna trgovina z Arabci. Toda vrhunec in navdušenje nad tem materialom sta se začela šele z začetkom industrijske revolucije sredi 18. stoletja, ko so bili v Angliji registrirani prvi predilni stroji. Bombaž ima večtisočletno zgodovino in še vedno ostaja priljubljen zaradi svojih edinstvenih lastnosti. Gostota in obstojnost tkanine sta odvisni od dolžine vlakna. Izdelava niti iz predilne rastline je precej težka naloga in že od antičnih časov so jo spremljali posebni običaji ter obredi. Pogosto so bombaž imenovali otrok sonca. Zaradi močne povezave rastline s soncem in svetlobo bombažna oblačila povezujemo z občutkom notranjega miru. Nošenje se zato priporoča zlasti takrat, ko smo izpostavljeni stresnim dejavnikom oziroma okoliščinam. Bombažne tkanine imajo predznak udobja, saj je to zelo zračen, bel, čist material.

Shutterstock

Svila, kraljica tkanin

Svilo pogosto imenujejo kraljica tkanin in pravijo, da ima posebno magijo. Menda lahko okrepi samozavest – tudi tistim ljudem, ki so pretirano kritični do sebe. Ženske smo rade lepe. Lepe smo sicer že same po sebi, a oblačila iz plemenitih naravnih tkanin našo lepoto še bolj poudarijo. Oblačila iz naravne svile so cenjena zaradi izjemne nežnosti.

Znano je tudi, da ima svila antibakterijske lastnosti, svilena oblačila pa se priporočajo ljudem s težavami s krvnim obtokom. Če so okončine npr. mrzle in se potijo, svila kožo ogreje in jo hkrati osuši. Najbolj znana svila se pridobiva iz zapredkov ličink murvine sviloprejke Bombyx mori. Njen svetleči videz je posledica trikotne, prizmi podobne strukture svilenih vlaken, ki omogoča, da svilena tkanina lomi vhodno svetlobo pod različnimi koti in tako proizvaja različne barve.

Medtem ko zgodovinski viri povezujejo svilo le s Kitajsko, je manj znano, da so svilo že od nekdaj pridelovali tudi v Sredozemlju. Ko Penelopa Odiseja, ki se pretvarja, da je nekdo drug, sprašuje o oblačilih svojega moža, Odisej pravi, da je nosil srajco, »ki se lesketa kot lupina posušene čebule«, kar bi se lahko nanašalo na sijajno kakovost svilene tkanine.

Aristotel je pisal o coa vestis, tkanini iz divje svile s Kosa, izdelani iz kokonov sredozemskega molja Pachypasa otus. V stari Grčiji so svilo tkali tudi iz dolgih svilnatih filamentov ali bisusa, ki ga izločajo školjke Pinna nobilis, da se pritrdijo na morsko dno. To morsko svilo so v Sredozemlju proizvajali vse do začetka 20. stoletja. Dolga stoletja je Kitajska z zagroženo smrtno kaznijo čuvala skrivnost sviloprejstva. Že v davni preteklosti je veljal na Kitajskem zakon o prepovedi iznosa murve čez meje Kitajskega cesarstva. Za nespoštovanje tega zakona je bila zagrožena smrtna kazen. Pa vseeno so se murve in sviloprejke razširile čez meje Kitajske.

Shutterstock

Ramija, eno najmočnejših vlaken

Ramija je ena najstarejših poljščin za vlakna, ki se uporablja že vsaj 6000 let. Obstajajo različna mnenja o vrsti platna, ki so ga uporabljali za mumificiranje, ker je težko ločiti ramijo od lanu. Ramija je bila namreč znana po izjemni odpornosti proti bakterijam in plesni. Tajvanski staroselci že tisočletja uporabljajo ramijo pri izdelavi tkanin in tradicionalnih oblačil. Zelo cenjena je tudi na Kitajskem, kjer so s posebnimi metodami obdelave vlaken ustvarili svili podobno tkanino, ki pa je veliko trpežnejša od svile. Ramija je namreč eno najmočnejših naravnih vlaken. Ko je mokra, sta njena kakovost in trpežnost še bolj izraženi. Cenjena je zlasti po svoji sposobnosti, da drži obliko, preprečuje gubanje in daje tkanini svilnat lesk. Je kar petkrat močnejša od bombaža, zelo dobro vpija vlago in se hitro suši. Poleg za oblačila se uporablja za izdelavo izdelkov, kot so sukanec za industrijsko šivanje, embalažni materiali, ribiške mreže in filtrirne tkanine. Iz nje izdelujejo tudi tkanine za oblazinjanje pohištva in oblačila. Iz krajših vlaken in odpadkov pa izdelujejo visokokakovosten papir.

Vsekakor so to materiali, katerih imena velja ob nakupih iskati na etiketi oblačil. Tudi z njimi bomo namreč poskrbeli za svoje dobro počutje.

Objavljeno v reviji Jana,  št. 17, 29. april 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana