Pixabay

Moja hči je stara šest let in pol in zadnje čase je pogosto utrujena in tudi razpoloženje ji precej niha. Sicer je zdrava kot riba in tudi spanca ji ne primanjkuje, zato me zanima, ali je to mogoče povezano z rastjo? V zadnjih mesecih se je namreč pošteno potegnila v višino. Na kakšne načine rast še vpliva na otroka pri tej starosti in kaj otrok še posebej potrebuje? Vaš odgovor bova z ženo z zanimanjem prebrala.
Šifra: družina

Spoštovani gospod,

skrb, ki jo kot očka izražate v zvezi s svojo hčerko, je na mestu in vredna resnega razmisleka. Vesela sem vašega opažanja, da je sicer »zdrava kot riba in tudi spanca ji ne primanjkuje«. To je zelo dobro. Utrujenost je pri otrocih v tej starosti namreč večkrat posledica prav pomanjkanja spanja, ki v današnjem turbulentnem in ogrožajočem svetu prizadene tako številne odrasle kot tudi otroke.

Glede njenega zdravja pa velja omeniti nekaj dejstev. Živimo v svetu, v katerem sobivamo z nepreštevno množico bakterij, virusov, gliv, parazitov, pa tudi s številnimi nebiološkimi kemičnimi, fizikalnimi ali drugačnimi energijskimi vplivi in ne le zaradi stanja »tukaj in zdaj«, ampak tudi zaradi dogajanja v naši preteklosti ali celo v preteklosti naših staršev in starih staršev. Tako širok nabor razmišljanja, realno gledano, je za odgovor vam neuporaben, je pa realen. Tisto, kar pa je mogoče povedati kot odgovor takoj, je pojasnilo, da se s prej naštetimi agensi srečujemo vsakodnevno. Da se praktično na deset dni »prekužujemo«. To pomeni, da se naše telo odziva na srečanja z biološkimi agensi (v glavnem virusi) in se ob tem nanje imunsko odziva z ohranjanjem našega zdravja. S svojim počutjem pa ob tem morda nekaj časa tudi nismo v dobri formi. Pregled krvi v takšnem stanju bi lahko nakazal spremembe, ki napotujejo do sklepanja v prid dolgotrajnejši virusni okužbi, ni pa to vedno tako. Tako so moji starši ugotovili, da z menoj nekaj ni v redu, ko jih je soseda vprašala: »A je morda z vašo Jasno kaj narobe? Zadnje čase nič več ne prepeva.« Starša, takrat zaradi dela odsotna od pet do sedemnajst ur, pač nista zaznala, da moje pohajkovanje okrog hiše ne vključuje več mojega vsakodnevnega petja. Odkrili so mi tuberkulozo in sledilo je dolgotrajno zdravljenje.

Mateja Jordovič Potočnik

Iz vašega kratkega zapisa se mi v resnici ne nakazuje nobena specifična smer diagnostičnega razmišljanja. To, da se je v zadnjih mesecih »pošteno potegnila v višino«, bi sicer lahko bilo pojasnilo tudi za utrujenost, a bi bila pri takem sklepanju previdna. Rast posameznega otroka seveda ni gladka krivulja in prav za prehod zime v pomlad je znano, da se otroci na zimo malo bolj zredijo, spomladi pa hitreje rastejo. S tem se lahko primerno uravna tudi njihov morda previsoki indeks telesne mase. A prav rast in razvoj sta parametra, na katerih temelji pediatrija. Zato pediatri pri obravnavi otrok jasno opozarjamo, da otrok ni pomanjšan odrasli. Medicinska oskrba otrok v drugih evropskih ali tudi bolj oddaljenih državah je marsikje bistveno slabša od slovenske. Kot enega najpomembnejših pristopov se trudimo ohranjati učinkovitost preventivnih programov in nujnosti, da za otroka že na ravni primarnega zdravstva skrbi specialist za otroško zdravje, torej pediater ali šolski zdravnik.

To sem zapisala v upanju, da boste lahko z zaupanjem stopili k izbranemu zdravniku svoje deklice in v pričakovanju, da bo kolega/kolegica opravil/a ves potrebni diagnostični postopek s kontrolo teže in višine (op. obstaja tudi zelo majhna možnost bolezensko pogojene prehitre rasti), ITM (indeksa telesne mase) ter skrbnega telesnega pregleda vseh organskih sistemov. Temeljitemu pregledu in pogovoru z njo in s starši pa morda še določil/a ustrezne preiskave.

revija Jana

Na vaše vprašanje, ali otrok kaj še posebej potrebuje, pa takole: zdravi ljudje, ki uživajo polnovredno mešano hrano, prehranskih dopolnil načeloma ne potrebujejo, kar velja tudi za otroke. Uradna prehranska stroka v Evropi pri otrocih priporoča le vsakodnevni ali tedenski zimski dodatek vitamina D3 v odmerku 1.000 i.e. na dan, pri otrocih do tretjega leta pa skozi vse leto, morebitni dodatek železa pa v fazah pospešene rasti, torej v obdobju do drugega leta in v puberteti, posebno pri deklicah ob začetku izgub krvi z menstruacijo.

Vašo deklico res lahko muči »samo« t. i. spomladanska utrujenost. Mnogi odrasli in otroci jo dobro poznamo. Ta bi morala – ob večjem izpostavljanju soncu in svežemu zraku, ob katerem v gozdu poleg kisika vdihujemo še preko tisoč bioaktivnih snovi, ter ob večji količini popite vode in večjem deležu svežega sadja in sveže zelenjave – kmalu miniti.

V upanju na najboljši razplet hčerkinih težav vas prav lepo pozdravljam!

Prim. Jasna Čuk Rupnik, dr. med., spec. pediatrije

revija Jana