profimedia

"Lepo pozdravljeni! Moj zelo dober prijatelj je imel srčni infarkt. Star je 56 let. Dobil je žilno opornico, dva meseca bolniške, jemlje zdravilo Plaviks. Prve dni je lahko hodil le deset minut in se je moral izogibati stopnic. Žal prave diagnoze ne poznam. Vem, da je njegovo srce 70-odstotno zmogljivo in da so mu predpisali 36 fizioterapevtskih vaj, na katere naj bi hodil od sredine maja naprej. Sedaj, mesec dni po operaciji, še vedno težko hodi po stopnicah. Občasno se mu pojavi vrtoglavica. Dovoljeno ima 30-minutno hojo. Pred tremi leti je doživel prehodno možgansko kap. Bil je dvakrat cepljen. Sprašujem vas, kakšna je rehabilitacija in katera hrana oziroma prehranska dopolnila bi mu priporočili. Zdi se mi namreč, da prijatelj ne more sprejeti dejstva, da je imel infarkt. Na neki način ga ignorira. Meni, da bo čas prinesel svoje in si bo pač opomogel. Mislim, da bi se moral več posvečati rehabilitaciji in si pomagati tudi z dodatki k prehrani (prehranskimi dopolnili). Načrtuje tudi precej »štrapacne« prvomajske počitnice v toplih krajih, verjetno safari. Skrbi me zanj. Narobe se mi zdi, da ne sprejme bolezni, in rada bi mu med vrsticami svetovala, kako naj si pomaga, da bi čim prej okreval. Zahvaljujem se vam za vaše cenjeno mnenje in vas prav lepo pozdravljam."
Šifra: ZASKRBLJENA

Mateja Jordovič Potočnik

Spoštovana gospa!

Iz vašega pisma razberem, da bi radi pomagali svojemu zelo dobremu prijatelju, ki je star 56 let in je pred tremi leti že doživel prehodno možgansko kap, sedaj pa še srčni infarkt. Zdi se vam, da ne more sprejeti dejstva, da je imel srčni infarkt, da bolezen ignorira in se »tolaži«, da mu bo pomagal čas. Načrtuje počitnice, ki jih vidite kot preveč naporne. Ker vas skrbi zanj, bi mu radi med vrsticami svetovali, kako naj si sam pomaga, da bo čim prej okreval.

Ker je gospod preživel že dva srčno-žilna dogodka (prehodno možgansko kap in srčni infarkt), ima očitno aterosklerotično prizadete arterije v možganih in v srcu. To pomeni, da se v njegovih žilah nalagajo obloge, ki zmanjšujejo prekrvitev teh organov. Pri prehodni možganski kapi je šlo samo za opozorilo, pri srčnem infarktu pa za popolno zaporo žile, zato ta del srca ni dobil zadosti krvi in prišlo je do znakov infarkta oziroma odmrtja dela srčne mišice. Škodo so skušali zmanjšati oziroma popraviti tako, da so mu v žilo vstavili opornico, ki omogoča, da bo po tej žili, ki se je zaprla, ponovno tekla kri.

Vaš prijatelj bo vključen v ambulantno rehabilitacijo, ki ima v Sloveniji dolgo in bogato tradicijo. Gre za celovit program okrevanja po infarktu, ki vključuje telesno vadbo, bolnika uči o dejavnikih tveganja za razvoj in napredovanje srčno-žilnih bolezni in kako sodelovati v procesu zmanjševanja ali celo odstranjevanja teh. Program ponuja tudi psihosocialno podporo ter prilagajanje zdravljenja z zdravili in drugimi posegi. V 36 tednih se lahko vsak bolnik, pa tudi njegovi svojci in prijatelji, nauči dovolj o bolezni in načinu življenja, ki omogoča bolj zdrave in odprte žile. 

revija Jana

Dobro je, da vsi poznamo srčno-žilne dejavnike tveganja in njihov vpliv na razvoj aterosklerotičnih oblog, ki zapirajo ožilje. Če jih poznamo, lahko zmanjšamo tveganje, da bomo oboleli ali celo umrli zaradi ene izmed srčno-žilnih bolezni, ki so na prvem mestu po številu obolelih in umrlih v Sloveniji.

Dejavniki tveganja so: zvišane vrednosti holesterola v krvi, zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost, kajenje cigaret, prehrana s preveč kalorijami, preveč ogljikovimi hidrati (sladkor, moka) in »slabimi« maščobami, pretirano uživanje alkohola, telesna neaktivnost, zgodnje pojavljanje bolezni srca in ožilja v družini, izpostavljenost stresu in čezmerni odziv na stresne okoliščine, spol ter starost.

Predlagam vam, da se s prijateljem odkrito pogovorita o njegovih dejavnikih tveganja in skupaj poiščeta načine za spremembe. Ko bo vključen v ambulantno rehabilitacijo, bo imel dovolj priložnosti vprašati in dobiti primerne odgovore glede prehrane, telesnega gibanja, sposobnosti za delo, spolnosti, jemanja zdravil ...
Vi ga lahko pri tem spodbujate, najbolj tako, da poskrbite za zdrav način življenja in dober odnos z njim. To, da vas skrbi njegovo vedenje, da vas je strah in mu »solite pamet«, kaj sme in česa ne, ne bo koristilo niti njemu niti vam.

Srečno in vse najboljše vama želim.

Tatjana Zorko, dr. med., kardiologinja in psihoterapevtka

Objavljeno v reviji Jana,  št. 15, 15. april 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana