Pixabay

 Arboristka dr. Lena Marion nam je pojasnila številne razloge, zakaj v mestnem okolju nikakor ni dobro nepremišljeno podirati dreves oziroma jih pretirano obrezovati, saj jih s tem trajno poškodujemo. Drevesa namreč senčijo stavbe in asfaltirane površine ter jih hladijo, izboljšajo zrak, ščitijo pred močnimi vetrovi in neurji, hkrati pa nas povezujejo z naravo. Po zgledih iz tujine je dobro v mestih saditi več dreves, in to ne le na zelenice, ampak tudi na balkone, terase in strehe.

»Drevesa v mestih kot tudi vse zelene površine imajo pomembno vlogo, ki postaja še izrazitejša v času podnebnih sprememb. Pripomorejo k izboljšanju kakovosti zraka, saj vsrkavajo ogljikov dioksid in sproščajo kisik, prestrezajo prašne delce in druge onesnažila. Blažijo učinek toplotnih otokov, ki so posledica segrevanja urbanih površin, saj ustvarjajo senco in dodatno hladijo zrak. V vročih poletnih mesecih močno znižujejo temperaturo v mestih in zmanjšujejo potrebo po klimatskih napravah. Delujejo kot naravna pregrada, ki zmanjšuje hitrost vetra. Gosto listje blaži udarce dežnih kapelj in s tem zmanjšuje erozijo,« pojasnjuje dr. Lena Marion, arboristka, ki se vsak dan ukvarja z mestnim drevjem. Nekoč je bila navdušena tabornica in orientacistka, zato čas še vedno rada preživlja v naravi, in kot pravi, se je najbrž prav zato odločila za študij gozdarstva. Že sedemindvajseto leto je zaposlena v podjetju Tisa. 

Pixabay

Sadimo drevesa!

»Drevesa imajo tudi izjemen estetski in psihološki učinek, saj izboljšujejo videz mest, povečujejo vrednost nepremičnin ter ustvarjajo prijetnejše in bolj zdravo bivalno okolje. Raziskave kažejo, da zelene površine zmanjšujejo stres, izboljšujejo duševno zdravje in spodbujajo več gibanja prebivalcev. Poleg tega so nepogrešljiva za ohranjanje biotske raznovrstnosti, saj dajejo zavetje in hrano različnim vrstam ptic, žuželk in drugih živali. V slovenskih mestih in krajih se vse bolj zavedamo pomena dreves. Ključno je, da mesta sprejmejo ustrezne strategije za sajenje in vzdrževanje dreves, saj bodo ta v prihodnosti igrala še pomembnejšo vlogo pri prilagajanju na podnebne spremembe in zagotavljanju bolj kakovostnega bivanjskega prostora.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 9, 4. marec 2025.

revija Jana