Mateja J. Potočnik

Ela Kos je bila strašno zaželen otrok. Doma so se na njen prihod skrbno pripravili in okrasili dom z marjeticami, stara mama je skuhala pojedino, pričakali so jo vsi bližnji sorodniki. Sestrična in bratranec sta se odrekla sladoledom in sta drobiž, ki so jima ga dajali poleti za ta priboljšek, raje varčevala, da sta kupila ljubko pižamo za dojenčico. Čeprav je bila Ela ob prihodu nemočna, slabo razvita in je delovala kot novorojenka, je v resnici imela že deset mesecev. Ela je namreč posvojena.

Osebni arhiv

Komaj 16 let je imela mlada mamica, ki se je leta 1988, ko je rodila v banjaluški porodnišnici, odločila, da bo dala hčerko v posvojitev. Potem je Ela, ki je imela takrat sicer drugo ime, deset mesecev preživela v sirotišnici v Zenici. Tam se z njo niso prav veliko ukvarjali, saj se ob posvojitvi ni niti plazila, bila pa je tudi podhranjena. Tega se Ela danes ne spomni. Med prvimi otroškimi spomini pa je tisti pri približno štirih letih, ko je mamo vprašala, ali je tudi ona pila iz njenih dojk. »Spomnim se, da mi je odgovorila, da tega nisem mogla, ker me ni ona rodila. Povedala je, da me je rodila neka druga gospa, ki ni mogla skrbeti zame, in da sta me potem dobila onadva z atijem. Pri nas je bila posvojitev odprta tema, o vsem smo se pogovarjali in to se mi zdi najbolj pravilno,« pravi Ela, ki je že spoznala posvojence, ki se jim je sesul svet in porušil velik del identitete, ko so šele v najstniških ali poznejših letih izvedeli, da niso biološki otroci svojih staršev. »Razumem, da se nekaterim zdi, da je treba s tem malo počakati, ampak je v resnici težje, če se s tem pogovorom čaka, seveda pa je treba informacije prilagoditi otrokovi starosti.«

Preberite še ...

· Trendi

4 ideje za darilo ob materinskem dnevu

Nadaljevanje Eline zgodbe si lahko preberete v reviji Jana, št. 12, 25. marec 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana