Shutterstock

Hiše pripovedujejo zgodbe o času, ljudeh in napredku, ki prinaša vedno več udobja. Pomislite na staro slovensko domačijo z okenci, komaj večjimi od line, pa na socialistične hiše s kvadratastimi okni z obveznimi roletami in jih primerjajte s sodobnimi gradnjami, kjer so okna velikanska, pravcate steklene stene. Se Slovenci nočemo več skrivati za pregovornim plotom, smo kot narod nemara celo spremenili značaj?

Ali pa je razlog zgolj tehnološki napredek, nemara sprememba v našem dojemanju doma? V pogovoru s prof. dr. Martino Zbašnik Senegačnik s fakultete za arhitekturo v Ljubljani smo izvedeli tudi, kako velika okna vplivajo na energijsko učinkovitost hiš in zakaj je pogled skozi okno lahko tudi zdravilen.

Shutterstock

Adijo, majhna okna! 

Kaj je torej ključni razlog, da so imele hiše poprej občutno manjša okna? »Glavni razlog je bila tehnološka in cenovna omejitev – do nedavnega so lahko z valjanjem proizvajali samo majhne steklene plošče. Šele pred nekaj desetletji se je razmahnila proizvodnja float (plavajočih) stekel, ki omogoča izdelavo velikih plošč enakomerne debeline z zelo ravno površino,« je pojasnila prof. dr. Zbašnik Senegačnik in nadaljevala, da se trendi v arhitekturi spreminjajo ves čas, ob čemer so seveda povezani tudi z zagotavljanjem energijske učinkovitosti stavb. »Pri steklu to še posebej velja. Skozi stara okna se je pozimi izgubljala toplota iz notranjosti, poleti pa je prihajalo do pregrevanja – za zagotavljanje toplotnega ugodja v notranjosti je bilo v obeh primerih treba vložiti veliko energije za ogrevanje in ohlajevanje prostorov. Šele v zadnjih letih, ko so okna z raznimi nanosi in plinskim polnjenjem postala toplotno izolativna, se prehod toplote lažje nadzoruje, zato so možne velike steklene površine na fasadah.« Kaj pa varnost? »Kar se varnosti tiče, je najbrž skozi majhno okno lažje vlomiti kot skozi veliko,« je pregnala pomisleke sogovornica.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 11, 18. marec 2025.

revija Jana