Jana
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 1 min.

Zgodba matere, ki je ustvarila prostor za starše gluhih otrok


Katja Božič
15. 5. 2025, 05.45
Posodobljeno
06:11
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Katja Lenič Šalamun je ustvarila projekt Silent, ki prinaša podporo, znanje in skupnost tistim, ki tavajo v tišini.

katja-lenic-salamun
Osebni arhiv
Katja Lenič Šalamun: »Ničesar o gluhih ne more biti brez gluhih!«

Več kot devetdeset odstotkov gluhih otrok se rodi slišečim staršem. Ker kot družba skorajda nimamo stika z gluhimi, je starš, ki se mu rodi tak otrok, na  začetku precej izgubljen. »Takrat je najpomembneje srečati nekoga s podobno izkušnjo ali koga, ki dela z gluhimi otroki. Potem vidiš, da ni tako grozno,« pravi Katja Lenič Šalamun, avtorica mednarodnega projekta Silent, namenjenega opolnomočenju staršev gluhih otrok, njihovih družin in širše javnosti, ki je pravzaprav nastal iz njene osebne zgodbe matere gluhega otroka. Z družino živijo v Gradcu.

katja-lenic-salamun
Osebni arhiv
Katja (desno) z Aronom in njegovim očetom ter njenim partnerjem Goranom Janevskim in sodelavcema v društvu InterAktion: Sebastian Walcher je prevedel njeno knjigico v nemščino, Ema Steinbock pa je študentka avstrijskega znakovnega jezika.

Njen sin Aron se je leta 2020 rodil gluh. Prvi meseci so bili precej negotovi in polni strahu, kako bo potekalo njihovo življenje, kako se bodo sporazumevali. A največja negotovost traja, dokler nimaš končne diagnoze, pravi Katja. »Vse, kar ti pred tem rečejo, je, da se z otrokom normalno pogovarjaj, ti pa veš, da otrok ne sliši, in veliko staršem se zgodi, da z njim nehajo govoriti. V nekem trenutku se je to zgodilo tudi nama. Ker se je Aron rodil med epidemijo covida, ni bilo nobenih tečajev znakovnega jezika, morali smo se zanašati na splet. Težko je bilo tudi, ker nimaš stikov z gluhimi družinami v enakem položaju. Gluhota pa je še vedno stigmatizirana, z njo je povezanih kup stereotipov.«

Dokler Aron ni imel polžkovih vsadkov, so si pomagali z znakovnim jezikom za dojenčke, z začetkom zgodnje obravnave pa jim je pedagoginja pomagala z učenjem avstrijskega znakovnega jezika. »Na začetku nismo niti vedeli, kaj je polžkov vsadek in ali bo operacija za njegovo vstavitev sploh mogoča. Potem pa sem sprejela, da se bomo naučili znakovnega jezika.« A k sreči je bil Aron primeren kandidat za polžkov vsadek in ga je pri enem letu dobil. Z njegovo pomočjo zdaj sliši, a je vseeno gluh.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 19, 13. maj 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

Preberite si še:


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.