profimedia

In sicer: zaposleni en odstotek od bruto plače; tudi delodajalci en odstotek od bruto plače; upokojenci en odstotek od neto pokojnine; kmetje in samostojni podjetniki pa po dva odstotka. Ministrstvo za solidarno prihodnost si prizadeva, da zaradi denarja, ki se bo zbiral v tej blagajni, naj ne bi od 1. decembra letos naprej nihče, ki prebiva v domu starejših, za bivanje in oskrbo plačal več, kot znaša zajamčena pokojnina za polno delovno dobo. Torej ne več kot 781,94 evra!

Dr. Luko Omladiča, državnega sekretarja, pristojnega za področje dolgotrajne oskrbe na ministrstvu za solidarno prihodnost, smo zaprosili za podatke o denarnih in drugih prednostih, ki jih ta zakon prinaša.

Konec doplačevanja! 

»Denar bomo začeli zbirati torej prej, 1. julija, iz blagajne pa plačevati dolgotrajno oskrbo od 1. decembra letos naprej. Največja novost bo, da bodo starejši, ki bodo ali že živijo v domovih starejših, po novem plačevali samo nastanitev in prehrano. Naše ministrstvo si prizadeva, da ta vsota ne bi bila višja od zajamčene pokojnine za polno delovno dobo, ki ta hip znaša 781,94 evra, kar bo seveda precej manj kot sedaj,« zagotavlja dr. Omladič in dodaja, da po novem svojcem ali občinam praviloma ne bo treba več doplačevati k oskrbovalnini. »To bo gotovo razbremenilo sorodnike in občine, hkrati pa bodo ljudje v tretjem življenjskem obdobju bolj samozavestno odhajali v dom starejših ali pa si brez slabe vesti privoščili pomoč na domu.«

»Luksuz« lastne kopalnice

Poglejmo današnje povprečne cene bivanja v domovih starejših. Če vzamemo za primer standardno nastanitev v javnem zavodu: v dvoposteljni sobi s souporabo kopalnice in brez balkona je plačilo odvisno od ravni oskrbe in nastanitve. Za oskrbo I. je treba odšteti povprečno 730; za oskrbo II. 930, za oskrbo III. 1100 in za oskrbo IV. 1230 evrov mesečno. Če ima stanovalec enoposteljno sobo z lastno kopalnico in balkonom, je treba ta »nadstandard« doplačati (I. 900; II. 1110, III. 1290 in IV. 1500 evrov)!

Še dražji so zasebni domovi starejših, čeprav imajo koncesijo. Tako povprečno oskrba v dvoposteljni sobi z deljeno kopalnico stane od 1100 (I.), 1290 (II.) do 1470 (III.) in 1680 (IV). V enoposteljni sobi s kopalnico in balkonom znaša oskrba I. 1590, II. 1800, III. 1980 in oskrba IV. že 2130 evrov.

Enoposteljnih sob je zelo malo in pomenijo nadstandard, enako velja za balkon. Standard je torej dvoposteljna soba s souporabo sanitarij. »Blagajna dolgotrajne oskrbe bo od 1. decembra letos krila stroške storitev socialne oziroma dolgotrajne oskrbe za vse uporabnike v javni mreži, tudi v koncesioniranih zasebnih zavodih,« poudarja Omladič in pojasnjuje, da bodo nekolikšne razlike v ceni nastanitve in prehrane vendarle ostale. »Razlike bodo med zasebnimi in javnimi zavodi, razumljivo pa tudi med vrsto nastanitve: na primer če želi biti stanovalec v sobi sam, imeti balkon ali lastno kopalnico.«

Koliko manj se bo plačevalo po novem, si lahko izračunate sami. Cena bo nižja, če bo uporabnik živel v tri-, štiri- ali petposteljni sobi s souporabo kopalnice. »Seveda pa bo še vedno moral posebej plačati, če bo šel k frizerju, pedikerju ali, denimo, na kavo v domskem bifeju.«  

Kaj bo z dodatkom za pomoč in postrežbo? 

Tisti, ki zdaj prejemajo dodatek za pomoč in postrežbo, naj mirno spijo. Po uveljavitvi zakona o dolgotrajni oskrbi s 1. julijem letos in z vzpostavitvijo dolgotrajne oskrbe na domu jim ga ne bo nihče vzel. »Lahko se odločijo, da ga ohranijo in koristijo druge oblike pomoči, npr. pomoč družini na domu. Ista oseba pa bo lahko sočasno koristila storitve pomoči na domu in dolgotrajne oskrbe.«

Zdajšnja višina dodatka za pomoč in postrežbo je sicer odvisna od kategorije. »Starejši in mlajši pomoči potrebni in nepokretni, slepi ali osebe z demenco so razvrščeni v tri kategorije. Tisti, ki potrebujejo najmanj tuje pomoči, prejemajo 184,29; tisti, ki jo potrebujejo več, dobivajo 368,56 in vsi, ki jo potrebujejo največ, 528,51 evra mesečno.« Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) prejema dodatek za pomoč in postrežbo okoli 35 tisoč upokojencev in upokojenk, ki živijo v domovih starejših ali na svojih domovih. Dodatka za pomoč in postrežbo pa niso mogli prejemati kmetje in gospodinje, ki niso vplačevali prispevkov od osebnih prejemkov v ZPIZ. Zato so jim pri preživljanju ali plačevanju doma starejših morali pomagati svojci ali občina, kjer so stalno živeli. To se bo zdaj spremenilo.

Sogovornik ponovno poudarja, da bodo dodatek za pomoč in postrežbo vsi, ki ga prejemajo, lahko obdržali, »le če bodo želeli prejemati storitve dolgotrajne oskrbe, se mu bodo morali odpovedati«. Za tistega, ki se bo odločil za vstop v sistem dolgotrajne oskrbe, bo dodatek za pomoč in postrežbo namreč primerljiva pravica.

Če boste želeli ostati doma ... 

Kakšne storitve pa bodo dobivali tisti, ki se bodo odločili ostati na svojem domu? »Med osnovna dnevna opravila štejemo prehranjevanje in pitje, osebno higieno, oblačenje in slačenje, gibanje, pripravo na spanje ter počitek. Podporna dnevna opravila pa so gospodinjska, nakup živil in življenjskih potrebščin, prinašanje, priprava in postrežba obrokov.« Za vstop v sistem dolgotrajne oskrbe mora nekdo vsaj tri mesece potrebovati pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih. »Za kratkotrajnejšo pomoč mu ostaja na voljo storitev 'pomoč družini na domu', ki se je že dobro uveljavila v naši državi in jo sofinancirajo občine.«

Prošnjo za denarni prejemek za kritje vsega tega bo treba po 1. decembru 2025 vložiti na pristojni vstopni točki za dolgotrajno oskrbo na centru za socialno delo. V Sloveniji je že vzpostavljenih 16 vstopnih točk. Vlogi bo treba priložiti osebno dokumentacijo in izpolnjen obrazec (dobili ga boste na vstopni točki, v prihodnje pa bo na voljo tudi na e-upravi). 

»Po oddaji vloge bo strokovna skupina na vstopni točki preverila popolnost dokumentacije, svetovalec za dolgotrajno oskrbo pa bo opravil oceno upravičenosti. V postopku bo pri oceni psihofizične sposobnosti oskrbovalcev družinskega člana sodeloval tudi zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.« Socialni delavec, fizioterapevt in/ali delovni terapevt bodo prišli preverit stanje tudi k vlagatelju na dom.

Strokovni delavci na vstopni točki bodo odločali s pomočjo ocenjevalnega orodja. »Ta pravila bodo tako natančna, da do subjektivnih ocen ne bo prihajalo. Upravičenost in razvrstitev v eno od štirih kategorij bodo določili strokovnjaki z izobrazbo in izkušnjami s področij kineziologije, zdravstva, socialne gerontologije ali socialnega dela, nadzor nad njimi bo izvajalo ministrstvo, pristojno za področje dolgotrajne oskrbe.« Dodaja, da bodo storitve, kot so svetovanje za prilagoditev stanovanja, psihosocialna podpora, vaje za ohranjanje ravnotežja, ki so namenjene uporabnikom, in podpora svojcem, v celoti financirane iz javnih sredstev.

Oskrbovalec družinskega člana

»Storitev oskrbovalca družinskega člana je prvenstveno namenjena družinam, v katerih družinski člani že zdaj skrbijo za svojce, pa je ta skrb okleščena zaradi njihovih službenih in drugih obveznosti.« Po novem bo lahko posameznik kot oskrbovalec družinskega člana prejel nadomestilo za delno izgubljen dohodek, česar pa ne gre enačiti z delovnim razmerjem in zaposlitvijo. To pomeni, da bo moral prej pustiti svojo redno službo. »Za to delo bo prejemal 1,2-kratnik minimalne plače v Republiki Sloveniji oziroma 1,8- kratnik, če bo skrbel za dva družinska člana. Pri trenutni minimalni plači, ki znaša 1253,90 evra, to pomeni, da bo prejemal 1533,26 bruto, če bo skrbel za enega družinskega člana, in 2299,90 evrov bruto, če bo skrbel za dva.« Delo takšnega oskrbovalca se bo financiralo iz javnih virov. »Torej strošek oskrbovalca družinskega člana ne bo več breme družine ali občine.«

Oskrbovalci tudi upokojeni! 

»Prihajajoča novela zakona o dolgotrajni oskrbi bo omogočila opravljanje storitve oskrbovalca družinskega člana tudi upokojenkam in upokojencem. Za svoje skrbstveno delo bodo tudi upokojenci prejemali 1,2-kratnik minimalne plače (ali 1,8, če bodo skrbeli za dva družinska člana), ohranili pa bodo tudi 40 odstotkov pokojnine!« Takšen oskrbovalec ima tudi pravico do načrtovane odsotnosti. V času, ko oskrbovalec družinskega člana ni na voljo, sistem ponuja nadomestno oskrbo na domu ali v instituciji od 1. decembra 2025. »Vsaka oseba, ki bo potrebovala dolgotrajno oskrbo in se bo odločila za denarni prejemek ali oskrbovalca družinskega člana, bo upravičena še do 21-dnevne nadomestne oskrbe (na domu ali v domu starejših). Cilj tega je preprost: razbremeniti svojce.«

E-oskrba

Ta oskrba ni novost. Včasih so ji rekli »rdeči gumb«. Posameznik ima vedno pri sebi uro ali zapestnico z gumbom in nanjo pritisne, če pade, se slabo počuti itd. Hkrati pa ga iz centra vsak dan kličejo. Če se ne oglasi, pridejo na dom in preverijo, ali je vse dobro z njim. To seveda pomeni, da mora ključ vhodnih vrat zaupati sosedu in vzeti domači ključ iz vhodnih vrat. »E-oskrba uporabnikom omogoča samostojno in bolj neodvisno bivanje na svojem domu, njihovim svojcem pa da občutek, da varnost njihovega sorodnika poleg njih še nekdo vsak dan nadzira.« Ta strokovna podpora, ki je bila včasih samoplačniška, bo sedaj brezplačna. Opravljali jo bodo vse dni in vse ure v tednu.  

Blagajna za dolgotrajno oskrbo 

Neizpodbitno dejstvo je, da se kot družba staramo. »S staranjem se nam tudi podaljšuje obdobje, ko za zadovoljevanje svojih potreb potrebujemo pomoč druge osebe. Zato moramo zagotoviti nove vire denarja, s katerimi bomo vsem omogočili dostojno in človeka vredno oskrbo tudi v obdobju, ko sami ne bomo zmogli poskrbeti zase,« meni dr. Omladič. »Za dolgotrajno oskrbo bo država iz proračuna prispevala do 190 milijonov evrov letno. V blagajni, kjer se bodo zbirali naši odstotki od osebnih prejemkov, pa naj bi to vsoto obogatili še za približno 250 milijonov evrov v letošnjem letu; približno 650 milijonov prihodnje leto, v letih 2027 in 2028 pa za 680 in 720 milijonov,« sklene naš sogovornik. 

Dvig plač v domovih starejših. 

Ministrstvo za solidarno prihodnost je vzpostavilo sistem, v katerem lahko zaposleni hitreje napredujejo po plačni lestvici in si s tem izboljšajo plačo. Pod določenimi pogoji se lahko uslužbenec ob zaposlitvi v javnem sektorju uvrsti v plačni razred, ki je za največ deset plačnih razredov višji od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva.

Dolgotrajna oskrba na domu bo plačana iz državnega proračuna in prispevka dolgotrajne oskrbe. In to ne le za starejše, temveč tudi za mlajše invalide, slepe itd. ali tiste, ki potrebujejo dolgotrajnejšo pomoč, denimo po operaciji, prometni nesreči ali možganski kapi.

Tudi kmetje in gospodinje! 

Novo obliko finančne pomoči bodo lahko prejemali tudi kmetje in kmetice ter gospodinje, ki doslej niso bili upravičeni do dodatka za pomoč in postrežbo. »Višina pokojnine ali premoženjski status ne bosta vplivala na upravičenost do dolgotrajne oskrbe.« Tudi v novem sistemu bodo socialno in ekonomsko ogroženi upravičeni do oprostitve plačil za pomoč na domu ali bivanje v domu starejših, in sicer v skladu s svojimi prihodki ter po obstoječih predpisih s področja socialnega varstva.