Ni vse res, kar piše na spletu: metode prepoznavanja lažnih novic
Kako ločiti resnico od izmišljotin in polresnic, ki jih širi splet? Predstavljamo vam, kaj se dogaja, kako prepoznati zavajajoče vsebine in kako se zaščititi.

Čeprav so že v zelo daljni preteklosti poznali propagando, polresnice ali zavajanja, so lažne novice (t. i. fake news) z vso silo udarile na dan z rojstvom spletnih medijev in še posebej družbenih omrežij. Mnoge informacije na spletu so namreč namerno izmišljene, škodljive in za nameček pogosto še žaljive. Širijo pa jih tudi ne ravno redki mediji, ki jih pogosto nekritično citirajo. Tako smo, ne da bi hoteli, iz dneva v dan v vse večji »informativni« zmedi in vse lažja tarča zavajanj, nepreverjenih informacij, polresnic, senzacionalizma, pa tudi hujskaštva, ki ima škodljiv učinek na družbo.
Še več koristnih informacij: Tovarna laži na spletu: prepoznajte trole, ki ustvarjajo mnenja

»Dezinformacije imajo največji učinek v časih kriz, negotovosti in splošnega nezadovoljstva, saj delujejo na čustveni ravni ter vplivajo na mnenje in odločitve ljudi. Njihov namen je ustvariti zmedo, vzbuditi jezo, strah, škodovati ugledu posameznikov, organizacij ali institucij in držav,« meni Barbara Štrukelj, namestnica odgovornega urednika Slovenske tiskovne agencije (STA). Največkrat takšne novice najdemo na družbenih omrežjih, kot so TikTok, X, Facebook itd., a tudi spletni in drugi mediji, žal, niso izjema. Izmišljene vesti na veliko širijo v glavnem anonimni »junaki in junakinje«, tako imenovani troli.
»Pogosto je za njimi cela armada algoritmov (v matematiki in računalništvu končno zaporedje natančno določenih, računalniško izvedljivih navodil), ki prirejajo vsebine tako, da se dezinformacije zdijo čim verodostojnejše.« V ozadju takšnega početja pa je vedno jasen cilj: spodkopavanje verodostojnosti institucij in družbenih organizacij ali ustvarjanje zmede, negotovosti, strahu, pa tudi škodovanje ugledu posameznikov, podjetij, organizacij in tudi držav, igranje na karto rasnih, verskih, spolnih predsodkov, političnih prepričanj itd. »Pogosto se pojavljajo t. i. klikolovni naslovi (clickbait), ko pisci vabijo bralstvo z zavajajočim ali neresničnim naslovom. Ko takšno novico prebereš, hitro ugotoviš, da besedilo sploh nima nobene zveze z naslovom.«
Kako v boj? Vsi potrebni napotki vas čakajo v nadaljevanju prispevka, ki je objavljen v tiskani izdaji revije Jana.

Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se