Danes Milči, kot ga kliče njegova Milka, s katero živita na Gori, ki je znana po cerkvici sv. Petra, pravi, da je srečen in zadovoljen: »Prvič v življenju nekam pripadam, prvič se mi dogaja, da mi nekdo vrača tisto, kar dajem – ljubezen in spoštovanje. Vedno sem dajal, od tega sem bil že čisto izčrpan, zdaj pa sem poln energije!« Milan je pravi svetovljan, njegove zgodbe poslušaš z odprtimi usti. Takih, kot je on, žal ne delajo več. Čas v njegovi družbi kar beži, mimogrede vam natrese kup modrosti. Vse so plod njegovih življenjskih izkušenj, vse so šle »čez njegovo kožo«. Obkrožajo ga njegove punce; glavna punca Milka, tri muce, dve kravi ciki, ena telička in ena oslica, to je skupaj osem punc. Dirigira jim Milan in one se nič ne pritožujejo. Milka pa se smeje toliko, kot se ni smejala vse svoje življenje!

Milana sem spoznala lansko leto, ko sem pisala o zanimivi mežnarici Milki Močnik z Gore nad Begunjami, ki skrbi za cerkev sv. Petra. Takrat ji je Milan skoraj ukradel zgodbo, tako zanimiv človek je, zato sem obljubila, da se na Goro še vrnem, po Milčijevo zgodbo. Zdaj je pred vami.

Več v Zarji št. 17, 26. 4. 2016

Galerija