Profimedia

Je Keanu Reeves najboljše človeško bitje vseh časov, kot trdi neki članek? O tem bi si drznili dvomiti. Najboljši človek na svetu je bržkone ravno tako izmuzljiv kot Velikonožec. Kaj pa najprijetnejši človek v Hollywoodu? No, tako so poimenovali že tudi Toma Hanksa in bi se morala torej igralca med sabo zlasati, kateremu bolj po pravici pripada naslov, pa sta oba tako zelo, že naravnost neznosno prijetna, da tega skoraj zagotovo ne bosta naredila. Vsekakor pa lahko mirno trdimo, da je štiriinpetdesetletni Reeves zelo prijetno, prizemljeno, sočutno in velikodušno človeško bitje. Zgodbic o njegovih nesebičnih dejanjih mrgoli, ena, ki je prišla na dan pred nekaj meseci, pa je še posebej zbudila pozornost: Reeves že leta daje denar, milijone dolarjev, za bolne otroke, za boj proti raku in še za številne druge projekte. Kar pravzaprav počnejo še številne zvezde, samo da on ne naroči svojemu publicistu, naj to pove vsem medijem, on daruje – ne samo denarja, pogosto tudi svoj čas – prijetno in diskretno. Nič ne obeša na veliki zvon, on samo dà.

Kakšen dedec.

Počesan s petardo. Če bi ga srečali na cesti, se najbrž ne bi ozrli za njim. Koščen, razpotegnjen, bradat, dolgolas in razmršen – da se očitno češe s petardo, je nekdo slikovito pripomnil –, vedno oblečen v črno, kdo bi ga sploh opazil? Njegova oprava in obnašanje vsekakor ne kričita milijonar!, ampak je: po najnovejšem preštevanju Reevesovo premoženje cenijo na 360 milijonov dolarjev. Sam se s štetjem denarja ne ukvarja. »Denar je zadnje, na kar mislim,« je rekel. »Od tega, kar sem doslej zaslužil, bi lahko živel več stoletij.« In še bi mu kaj ostalo.

In potem v drugem intervjuju: »Denar mi nič ne pomeni. Veliko sem ga zaslužil, vendar hočem uživati življenje, ne pa da se obremenjujem z debeljenjem bančnega računa.« Tudi filmskih vlog ne izbira po velikosti honorarja, potem ko je zaslovel z uspešnico Hitrost, je zavrnil vlogo v nadaljevanju. Denar je bil fantastičen, scenarij pa ne. In je rekel, ne bi, hvala. »Očitno ne povezujem užitka in denarja,« je rekel. Saj bi pravzaprav tudi filme, ki jih snema zadnja leta, težko povezali z užitkom, ampak če jih snema za svojo dušo, naj mu bo.

Zgodbe o tem, kako je za zvezdo njegovega formata presenetljivo prizemljen in nesebičen, krožijo že desetletja, tako je na primer že večkrat privolil v nižji honorar, da so mu lahko najeli soigralce, ki si jih je želel, enkrat Ala Pacina (in je raje za dva milijona dolarjev znižal svoj honorar), drugič Gena Hackmana. Ali kako se je pri Matrici (poleg tega, da je vsej svoji ekipi kaskaderjev kupil harleyje davidsone) odpovedal delu zaslužka od izkupička drugega in tretjega dela (pomembni igralci poleg honorarja – ali včasih namesto honorarja – dobijo določen odstotek od dobička, ki ga prinese film; če je ta uspešnica, lahko ti odstotki nanesejo na desetine milijonov), da so denar lahko namenili za spektakularnejše posebne učinke. Pozneje so izračunali, da se je hladnokrvno odpovedal kakšnim 75 milijonom.

In krasno človeško bitje. Njegovo nezvezdniško držo lepo pokaže zgodbica o tem, kako je nekoč pred klubom, kjer je bila zabava v njegovo čast, dvajset minut potrpežljivo čakal na dežju, ker ga varnostnik pri vhodu ni spoznal in spustil noter. In je potem, ko je vendarle smel prikapljati noter, Reeves mirno razložil, da ni hotel delati cirkusa.

O Tomu Cruisu krožijo zgodbice, kako statistom prepovedujejo, da bi mu med snemanjem pogledali v oči, o Hladnem vetriču z gora (to naj bi v havajščini menda pomenilo ime Keanu) pa govorijo, da vso ekipo pozna po imenu, da jih lepo olikano pozdravlja in se normalno pogovarja z vsemi. In jim celo plačuje zajtrk – spletna stran Reddit zbira zgodbe o Keanuju in vse so prijazne. In lepe. Na primer tista, ko nekdo pripoveduje o svoji prijateljici, ki se ji je mnogo let nazaj pokvaril avto. Mobilnega telefona takrat še ni imel vsak, pa ni mogla poklicati na pomoč. Nesrečno je stala ob avtocesti, pa se je ob njej ustavil črn porsche in je iz njega prikorakal … Keanu Reeves. Najprej je poskušal vžgati njen avto, pa ni šlo, nato je poklical avtovleko, njej pa ponudil, da jo zapelje domov. In jo je, naredil je skoraj osemdesetkilometrski ovinek, da jo varno dostavi domov. In ona je ves čas upala, da jo bo začel osvajati, pa je ni.

No ja, nihče ni popoln.

Več v Zarji št. 22, 28.5.2019