Sedem let je že od takrat, ko sva se srečali ob prejetju Rožančeve nagrade. Že tedaj me je začarala s svojo mirnostjo, neizrekljivo globino, ki jo nosi na obrazu. Večkrat sva se naključno srečali, a kot da še ni prišel čas, da bi nadaljevali zgodbo. Po sedmih letih pa naju spet poveže razstava njenih del, ki bo v moji vasi. V Šenčurju pri Kranju bo ta unikatna umetnica z dvema Mancama v gosteh, Koširjevo in Izmajlovo, na valentinov večer čarala z besedami.

Tokrat smo vstopili v njeno stanovanje. Vsak kos pohištva nosi njen pečat. Ifigenija se izraža na različne načine. Ob tem, da zadnje čase največ piše (pripravlja novo pesniško zbirko, deset pa jih je že podarila svetu), poslikava uporabne predmete, na primer stole. Pred 30 leti je v Londonu študirala lončarstvo. Tam je imela svoj studio. Unikatno posodo je prodajala na znani tržnici Covent Garden. V petnajstih letih je prodala deset tisoč posod. Po posodi je prišla na vrsto poslikava pohištva in svile. Najbolj privlačno pa se ji zdi vlivati nove podobe zavrženim predmetom. Kadar ni v Ljubljani, še vedno veliko časa preživi v Londonu, pa ne le zaradi bujnega kulturnega življenja, temveč zaradi pristnega stika s prijatelji. In spominov. Po smrti moža Veselka (2001) v Londonu nima več lastnega lončarskega studia, zato se v ljubljanskem stanovanju posveča predvsem poslikavi uporabnih predmetov. Tokrat bomo prvič po devetih letih od zadnje razstave v Ljubljani njene nove izdelke občudovali v muzeju občine Šenčur. Zakaj prav tam? Ifigenija že več kot deset let sodeluje z mednarodnim simpozijem keramike, ki ima sedež v Muzeju Šenčur, kjer nastaja prva slovenska stalna zbirka novejše keramike. In ne nazadnje, Šenčur je kraj njenega očeta Alojza Kolenca. Posebnost razstave v Šenčurju (ob izbranih gostih) bodo uokvirjene še neobjavljene pesmi na steni. Ifina poezija se tokrat poigrava z vživetjem v drugega, to Svežino stolom dajejo spontano napisani verzi. Ko je poslikavala stole, so se rojevali lirični utrinki. je premik od osebno izpovedne poezije v pogled drugega nanjo. »Ni pomemben jaz, jaz, jaz, ampak on.« Ifi je danes pri 64 letih ženska z dopolnjeno zgodbo. Misel na prihodnost je drugačna kot nekdaj, pravi. Pojavlja se misel na končevanje. Prebujena je zavest, da je treba pohiteti, nehati odlašati, predvsem pa čim bolj natančno izraziti občutja ženske, ki ji ostaja samo še ZDAJ.