Šimen Zupančič

Tisočletja je krog pod Krnom neopaženo čuval svoje skrivnosti. Mimo njega se je sprehodilo na stotine in stotine pohodnikov, ki so obkroženi s čudovito neokrnjeno naravo sopihali proti očaku, 2245 metrov visokemu Krnu, ne da bi ga opazili. Neverjetno pravilno postavitev kamnov v krogu z izjemno energijo je pred leti iz množice kamnov po naključju izluščil šele nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka Janez Bizjak. Energetsko pa ga je izmeril in premeril nekdanji strojni inženir, radiestezist Jože Munih. Odkril je neverjetno veliko podobnosti krnskega kroga s slovitim angleškim Stonehengeom.

Že pot do Tolminskega, potem ko pustiš za seboj Novo Gorico in si lahko oči spočiješ ob pogledu na turkizno Sočo, je izjemno slikovita. S ceste Tolmin–Kobarid sva se s fotografom napotila proti vasici Krn in od tam naprej do parkirišča na planini Kuhinja. Tam se je odprl povsem drugačen svet: pastirji, živina, ki se lenobno pase po visokih pobočjih, in mir. Do kroga, ki označen leži tik ob planinski poti, naju je ločilo še približno štirideset minut hoje navkreber. Vendar roko na srce, če ne bi bilo table in Jožeta Muniha, ki naju je pričakal tam, velikega odkritja ne bi niti opazila.

Odkritje kroga. Jože Munih, upokojenec, ki ga že dolga leta privlačijo energije narave, je na krnski krog še posebej navezan. Obiskal ga je že več kot stokrat, pravi, a tam se mu vsakič zgodi kaj novega. Začetki njegovega raziskovanja segajo nekaj desetletij v preteklost, ko so ga najprej zanimale vode. »Voda ima izreden spomin in si zapomni energije, s katerimi se sreča na svoji poti.« Z nihalom, brez katerega ne gre iz hiše, je v dveh knjigah naštel in opisal več kot 270 izvirov, ki jih po določenih kriterijih lahko štejemo za zdravilne. Med drugim je ugotovil, da naj bi izvir Grofove vode v grapi potoka Sopotnica imel še enkrat več energije kot vodni izvir v romarskem središču Lurd v Franciji. Po tem odkritju prisega na to vodo, ki jo je imel v steklenici s seboj tudi ob našem srečanju. Raziskovalna žilica ga je vodila naprej. S skupino Pavleta Medveščka, zbiratelja ljudskega izročila, je obiskoval mesta starovercev in odčitaval energijske zapise. Na enem takšnih srečanj ga je Janez Bizjak prosil, ali bi si šel z njim ogledat neki krog pod Krnom.

Več v Zarji, 12.7.2016

Šimen Zupančič