Zdravi počasi, a trajno

Čas branja 3 min.

Zdravi počasi, a trajno

Biba Jamnik

6. 1. 2015, 08.00

Posodobljeno

09. 08. 2017 · 09:57

Deli članek

Facebook

Kopiraj povezavo

Povezava je kopirana!

Deli

Velikost pisave

Manjša

Večja

V današnji poplavi superživil, superzelišč, supervsega se človeku lahko zmeša. Vsak dan ti ponujajo drugo zel, ki bi jo nemudoma moral začeti uživati, če se želiš rešiti vseh tegob.

Vsak dan ti ponujajo drugo zel, ki bi jo nemudoma moral začeti uživati, če se želiš rešiti vseh tegob, ki pestijo današnje hiperzaposlene in hiperobremenjene ljudi. Potem pa ljudje brezglavo jemljejo malo tega in malo onega ter nestrpno čakajo, kdaj bo prijelo. Pater Ašič, eden najboljših poznavalcev zdravilnih rastlin pri nas, je ljudem, ki so se lotili zdravljenja s pomočjo narave, položil na srce: »Ozdravljenje prihaja počasi, ko pa pride, je trajno! Pa Bogu se priporočite!« Vendar zdravilna zelišča niso »nedolžna«, nam je razložila zeliščarica Dragica Prešeren, ki je marsikaj preizkusila in se marsičesa naučila.

Začelo se je z išiasom. Pred štirinajstimi leti je bila Dragica polno zaposlena. Dopoldne v pekarni, kjer je bila deklica za vse, popoldne na domači kmetiji. Potem pa jo je nekega lepega dne zagrabilo. »Dobila sem tako hudo obliko išiasa, da tri mesece nisem mogla vstati iz postelje. Medicinska sestra je vsak dan prišla z novo injekcijo, zraven pa sem jemala še zelo močne tablete proti bolečinam. Zaradi vse te kemije sem bila skoraj neprisebna. Včasih sploh nisem vedela, kaj govorim. To mi je dalo misliti. Partnerja Darka sem prosila, naj mi iz knjižnice prinese knjige Patra Ašiča.« Najprej si je na koleno in kolka začela polagati zeljne liste. Čeprav ji to ni preveč pomagalo, se je odločila stisniti zobe in bolezen omiliti na naraven način. Zeljne liste je zamenjala z glino, zraven začela piti čajno mešanico iz koprive, rmana, preslice in trpotca po receptu Marije Treben. Stanje se ji je izboljšalo, Dragico pa je potegnilo v svet zeliščarstva. Začela je iskati literaturo, vpisala se je v biodinamično društvo Ajda. »Največ znanja in receptur sem dobila na predavanjih patra magistra Jožeta Kukmana, naslednika slavnega patra Simona Ašiča, in gospoda Jožeta Majesa s kmetije Plavica.« Na vrtu je posadila prve zdravilne rastline: ameriški slamnik, rman, marjetice, trobentice, avriklje. Vsako leto je spoznala in dodala kakšno novo rožico. Zdravilnim rastlinam so sledile prve dišavnice: melisa, žajbelj, timijan, poprova meta in začimbe.

Kadar je čas za pobiranje, pomaga vsa družina. Dragičin vrt je kmalu postal premajhen za vse zdravilne rastline, ki jih je potrebovala za izdelavo čajev, tinktur in mazil. »Ko se je hči Karmen poročila na kmetijo v Rateče, mi je zet Klemen odstopil nekaj zemlje in ponudil svoje travnike. Izkazali so se za neskončen vir zdravilnih zelišč iz neokrnjene narave.« Poleti, ko je po koledarju Marije Thun dan za cvet in zdravilne rastline vsebujejo največ eteričnih olj, se tam zbere vsa družina s košarami in rjuhami. »Po nabiranju se začne glavno delo v letni kuhinji. S partnerjem, pomaga tudi moja 90-letna mama, zelišča očistiva, nareževa in posušiva. Ker delamo vse ročno, mi zelo prav pridejo izumi mojega partnerja. Naredil je poseben strojček za rezanje zelišč, iz gostinskega hladilnika pa sušilnik.« Zadnja štiri leta, ko sta šla s partnerjem v pokoj, gre skozi njune roke skoraj dvesto različnih vrst zelišč in začimb.

Zdravnika skoraj ne poznajo. »Lani sem dobila vabilo, naj se oglasim pri svojem zdravniku na splošnem pregledu, ker me pri mojih letih, stara sem 59 let, v zdravstvenem domu že nekaj let niso videli.« In kaj so ji povedali? »Da sem popolnoma zdrava. Nimam povišanega sladkorja, holesterola, krvnega tlaka, skratka nič, kar pesti moje vrstnike. Tudi moja 90 let stara mama obišče zdravnika enkrat, največ dvakrat na leto. Razen težav s koleni ji nič ne manjka. Pa še za kolena ji sama pripravim tinkture in mazila.«