Z drastičnim krčenjem proračuna in s stiskanjem na vseh ravneh hoče oklestiti javne finance in zakrpati najvišjo proračunsko luknjo v razviti Evropi, globoko 150 milijard funtov. Proračun, ki ga je časopis Telegraph označil za najpomembnejšega v tem desetletju, vodi v »najdaljše, najgloblje in najbolj nepopustljivo nižanje javnih izdatkov po drugi svetovni vojni«, skratka, šest let neusmiljenega zategovanja pasu.
Minister je krivdo za stanje naprtil vladavini prejšnje, laburistične vlade in z januarjem prihodnjega leta napovedal zvišanje stopnje za VAT (Value Added Tax, britanski DDV) s 17,5 % na 20 %. Še naprej bo veljala ničelna stopnja za hrano, otroške obleke, časopise in tiskane knjige (VAT je davek, ki najbolj bremeni revnejše prebivalstvo).

Največje prihranke si minister obeta iz plač, pokojnin in sociale. Plače javnih uslužbencev je za dve leti zamrznil, kar pomeni nižanje skozi inflacijo. Vlada bo pospešila dvig starosti za prejem splošne državne pokojnine, ki jo prejme vsak po 30 letih plačevanja prispevkov, najprej na 66 let, potem na 70. Po skoraj treh desetletjih se bo rast pokojnin spet ravnala po plačah, ampak morebitno povečanje pokojnine bodo spodkopali drugi ukrepi.
Z novim proračunom so največ izgubili upokojenci, tako tisti, ki imajo državno pokojnino za dodatek poleg zasebnih, še bolj pa državni uslužbenci. Za svojo pokojnino, v katero prispeva tudi država, bodo poslej plačevali precej več. Sindikati državnih uslužbencev so za jesen napovedali množične stavke.

Največje breme proračuna bo nosil najrevnejši del prebivalstva. Otroške dodatke so zamrznili za tri leta. Sekira je padla po prejemnikih socialne podpore. Država jih bo z davčnimi olajšavami raje spodbudila v iskanje dela, saj je za številne nezaposlene socialna podpora donosnejša od nizke plače.
Vsa ministrstva razen zdravstvenega in pomoči revnim državam, ki jima je krčenje proračuna še prizaneslo, je prizadelo 25-odstotno znižanje proračuna. Notranje ministrstvo bo uvedlo varčevanje pri zaporih in policiji. Na britanskih ulicah naj bi poslej vzdrževalo red in mir vse več neplačanih volonterjev. Rezanje proračuna bo okrnilo umetnost in kulturo. Zaprli naj bi 21 galerij in muzejev, v drugih uvedli vstopnine. Minister za pravosodje namerava ukiniti velik del lokalnih nižjih sodišč. Šolski sistem se bo moral odreči gradnji novih stavb. Na ledu končujejo investicije v promet, kot so širjenje cest, hitrejše železnice in že dolgo načrtovana londonska povezava z vlakom od letališča Heathrow na zahodu prestolnice do vzhodnih predmestij. Proračun bo drastično oklestil obrambo. Zreducirali bodo veleposlaništva.

Finančni minister napoveduje zmanjšanje birokracije z ukinitvijo odvečnih funkcij. Proračun, ki je prizanesljiv do bank, korporacij in investitorjev, je britanska javnost sprejela stoično. Kar tri četrtine prebivalstva se strinja z zmanjšanjem izdatkov namesto višanja davkov. Kaj bodo mislili po naslednjem proračunu v jeseni?
Ko bo minister čez leta nehal mesariti, bo Britanija drugačna država, če bo seveda koalicija do takrat zdržala. V stranki mlajših koalicijskih partnerjev, liberalnih demokratov, ki sicer »niso zavihteli sekire, so jo pa okrasili«, se že dviga upor.

 

 Piše: Jana Valenčič                                  Jana št. 26, 29.6.2010