Revija Zarja

Nominiranci bodo prvič predstavljeni na odprtem odru 4. Festivala celostnega zdravja v soboto in nedeljo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na stojnici projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko prevzamete glasovnice ali glasujete neposredno tukaj: GLASOVNICA SKUPAJ ZA ZDRAVJE

Rok za oddajo glasov je 28. februar.

Mateja je žena, mama treh otrok, socialna pedagoginja, ki dela z otroki in mladino, kmetica, animatorka otroških zabav v naravi, ljubiteljica preprostih stvari, ustvarjanja, otroškega smeha, živali in Zemlje. Obožuje preproste recepte in uživa med kuhanjem. Tako se opisuje sama. Zanjo je logično, da svoje znanje in izkušnje deli naprej – da vrača, kar prejme. Čarovnije z male kmetije so odraz njene osebnosti in življenja družine. Ko sem prvič stopila z njo v stik, se je odpravljala na nočno dežurstvo v Vzgojni zavod Višnja gora. Kako vse zmore, sem se vprašala.

Vaš blog je zelo poseben, neke vrste družinski dnevnik. Kulinarika je le njegov del?

Res je. Čeprav blog sploh ni bil mišljen kot družinski dnevnik, je skozi moje pisanje postajal vse bolj to. Naše ustvarjanje, učenje, delo, sobivanje z živalmi in kulinarika kot del življenja se vrstijo na blogu povsem nenačrtno, čisto življenjsko. 

Kaj nam pove vaša kulinarika? 
Moje jedi sporočajo, da je tisto, kar je za nas res dobro, skrito v povsem preprostih stvareh, da se da z nekaj volje iz še tako skromnih sestavin pričarati zmagovalno kombinacijo, pri tem pa ne mislim le na hrano. Domišljija in veselje lahko zelje in krompir spremenita v princa in princeso kuhinje.

Kakšna je po vašem mnenju zdrava prehrana?
Predvsem rastlinska, sezonska, neškropljena, sveže pripravljena, brez barvil, sladil, ojačevalcev okusa, konzervansov in gensko spremenjenih organizmov. Splača se poiskati lokalne vire hrane ali pa narediti vrt in si tako veliko zdrave hrane pridelati s svojimi rokami. Tudi divje rastline so dragocen vir zdravja, že zato ker smo zunaj, kadar jih nabiramo, in seveda zaradi vsebnosti rudnin, mineralov in vitaminov. Ne smemo zanemariti pomena sveže, nekuhane, žive hrane, ki jo skušamo vključiti v svoj jedilnik. Sadje, solate, sadni in predvsem zelenjavni sokovi in smutiji so okusna zakladnica zdravja. Najpomembnejša pri vsem pa je zmernost. Če se prenajemo tako, da nas vse tišči, je lahko tisto, kar smo zaužili, še tako zdravo, pa bo učinek ravno nasproten. 

Revija Zarja

Vaše veselje do pisanja in voljo do ustvarjanja bloga delijo tudi drugi člani družine? 
Blog je bolj moj četrti otrok, vsi člani družine ga z veseljem prebirajo in imajo radi, sprejemajo, da delim med druge naše uspehe in neuspehe pri izzivih kmetovanja, naše recepte, fotografije in izdelke, pišem pa samo jaz.

Koliko časa je minilo od ideje o blogu in prve objave? Ko se ozrete nazaj, kaj vidite?

Preberite še ...

· Začetki na Petrolu

Se še spomnite, česa ste se naučili na vaš prvi delovni dan?

Decembra je minilo pet let, kar pišem blog. Najprej sem prebirala druge bloge in se čudila, koliko idej in znanja imamo ljudje in kako so nekateri pripravljeni svoje znanje nesebično deliti. Ogromno lepih zamisli in rešitev sem izpeljala s pomočjo teh ljudi. V nekem trenutku se mi je zazdelo prav, da začnem vračati, kar dobivam, da delim naprej svoje znanje. Potem sem povprašala blogerke, ki sem jih brala, kako se ustvari blog, punce so pomagale in vse je šlo zelo hitro. Ko se ozrem nazaj, vidim navdušenje in veselje, objave so zgrajene iz mojih misli in duše, namenila sem jih nam vsem in vesela sem številnih lepih odzivov bralcev, ki jih dobivam vsa ta leta.

Revija Zarja

Družinsko življenje na (mali) kmetiji je na blogu videti idilično. Koliko je to daleč od resnice?
Pravzaprav se mi zdi, da imamo povsem običajno, zelo, zelo vsakdanje življenje. Večinoma se nam nikamor ne mudi, veliko smo zunaj, cartamo živali, se družimo, pogovarjamo, delamo skupaj, se učimo drug od drugega, prepiramo, doživljamo veselje in žalost, nič posebnega. Šele ko mi starši, ki k nam pripeljejo svoje otroke, rečejo, da v resnici življenje poteka čisto drugače, da otroci ne plezajo po drevesih in ne hodijo bosi po potoku, da ne jedo surovih kopriv na travniku in ne poznajo dreves, šele potem se vedno znova zavem, kako veliko nam je dano.

Blog je povezan tudi z dejavnostmi na kmetiji. Kaj ponujate obiskovalcem?
Blog sem vsa ta leta pisala inkognito, pod imenom Keltika, nisem želela izpostavljati naše male kmetije. Zdaj so me izzvali bralci in sem sprejela izziv. Na blogu tako nisem neposredno omenjala dejavnosti, ki sicer potekajo pri nas. Predvsem se družimo z otroki. Sodelujemo s šolami, vrtci, pri nas otroci praznujejo rojstne dneve v naravi.

Revija Zarja

Kdo je pri vas – poleg Mateje – zelo rad v kuhinji?
O, v kuhinji smo pa vsi radi. Tudi kuhamo vsi, od najmlajše do največjega. Vsi člani družine znajo speči kruh, pecivo, skuhati kosilo in pospraviti kuhinjo.

Preprostost je vaš slog na vseh področjih?
Res je. Ne kompliciram rada.