Pred dnevi je izšla knjiga Judje na Slovenskem, katere avtor sociolog Klemen Jelinčič Boeta je pred časom izdal tudi uspešnico Kratka zgodovina Judov, ki je bila razprodana v nekaj mesecih. Klemenu Jelinčiču Boeta, ki v novi knjigi opisuje dva tisoč let Judov na Slovenskem, smo zastavili pet vprašanj, v katerih je delno povzeta vsebina njegove nove knjige.

 

 

- V čem se je položaj Judov v Sloveniji v zgodovini razlikoval od položaja Judov drugje po Evropi?
V srednjem veku je bil njihov položaj v slovenskih deželah v primerjavi z deželami severno od Alp boljši in je vključeval manj preganjanj, danes pa se od drugih držav Evrope razlikuje predvsem v nepoznavanju in v velikem številu Judov, ki se zaradi predsodkov v družbi nočejo identificirati kot Judje. Pri nas večinoma nikoli niso imeli težav, razen na Koroškem, Kranjskem in Štajerskem v 19. stoletju, med 2. svetovno vojno na Primorskem in nato med letoma 1967 in 1991.
- Kako je z judovskimi pokopališči v Sloveniji in zakaj so ta tudi zgodovinsko in arhitekturno tako pomembna?

Pri nas je pet pokopališč, od tega sta tisti v Ljubljani in Lendavi zgledno urejeni, v Murski Soboti je od pokopališča po razrušitvi ostalo komaj nekaj nagrobnikov, v Beltincih je bilo prav tako opustošeno in je preživel en sam nagrobnik, pokopališču v Novi Gorici, ki je z več sto nagrobniki najstarejše in spomeniško najpomembnejše, pa se je šele letos uspelo rešiti igralnice v pokopališki kapelici. Pomen teh pokopališč je predvsem v pričanju, da so Judje že stoletja del slovenskega prostora.
- Kako je z judovsko skupnostjo v Sloveniji danes?
Članov Judovske skupnosti Slovenije, ki je aktivna in ima sinagogo v Ljubljani, je danes okoli 150, poleg tega je še približno 300 Judov, ki iz različnih razlogov nočejo biti v skupnosti. Z zakonskega stališča se Judje pri nas ne srečujejo z nikakršno diskriminacijo, kljub temu pa so skupnost, posamezniki in judovski spomeniki vsakič, ko se zaostrijo odnosi med Palestinci in Izraelci, tarča nestrpnosti predvsem posameznikov, ki se istovetijo s politično levico.
- Vas še vleče nazaj v Izrael?
Me vleče, ker sem imel tam bogastvo intimnih odnosov, za katere mi doslej niti približno ni uspelo, da bi se jim tu približal.
- Bi lahko potegnili vzporednico med plemiškim naslovom, ki ste ga podedovali po babici oz. po očetu, in judovskim izvorom po materi?
Ja, lahko. Obe identiteti sta evropski, povezani s celotno celino, ne samo z eno nacionalno državo, in obe sta nadnacionalni.

                                                                         Jana, št. 47, 24.11.2009