Kljub odmevni pokojninski reformi ter opozorilom in informacijam, da se pogoji za upokojevanje zvišujejo, pokojnine pa (realno) znižujejo, še mnogi živijo v utvarah, da bodo državne pokojnine sicer nekoliko nižje od plače, a bo že kako … Vendar razmerje med plačo in pokojnino ob vseh izpolnjenih pogojih za upokojitev dandanes znaša le še 64,25 odstotka za ženske in 57,25 odstotka za moške. To pomeni, da ženski, ki je delala 40 let in v najboljših 21 letih prejemala povprečno plačo okrog 1000 evrov (neto), pripada 640 evrov pokojnine. 

Ena od razočaranih bodočih upokojenk je tudi 55-letna gospa Breda, ki se je na robu obupa obrnila na nas. Pred nedavnim je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) prosila za informativni izračun datuma, ko bi se lahko upokojila, in višino pokojnine. Njeno razočaranje je bilo dvojno, po svojih izračunih bi se lahko upokojila že leta 2018, medtem ko so ji na ZPIZ izračunali skoraj pet let pozneje, poleg tega so ji izračunali mizerno nizko pokojnino, in sicer le 270,81 evra.

Seveda je gospo Bredo, ko je zagledala dokument, kjer je pisalo, da njena pokojnina po dejanski osnovi in z delovno dobo 40 let, znaša 270,81 evra, skoraj kap od groze. »Kaj naj s temi 270 evri? To še za hrano ni dovolj in preostane mi le še, da crknem. Očitno bom morala še dolgo let delati, potem pa me bodo iz firme nesli naravnost na Žale!«

Ali se prostovoljno zavarovanje sploh upošteva? Predvsem 55-letni Bredi ne gre v račun, zakaj ji pri pogojih za upokojitev in višini pokojnine niso upoštevali dobrih štirih let, ko je kot brezposelna plačevala po okrog 50 evrov na mesec za prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Prepričana je, da jo je država prenesla naokoli, da od tega denarja nima nič, in da bi ji ga morala država vrniti. »50 evrov na mesec zame ni bilo malo, bila sem brez dela, več nisem mogla plačevati, še to sem si trgala od ust in v štirih letih je bilo tega denarja 2400 evrov! Zakaj sem državi dala ta denar? Takrat so vsi govorili, da si moramo brezposelni to plačevati, da bomo imeli boljše pokojnine, a zdaj od tega nimam nič. Naj mi kdo to, lepo prosim, razloži.«

Težko razumljivi informativni izračuni. Po razlago smo odšli na ZPIZ, in sicer k vodji službe za razvoj in proučevanje Antonu Dobrini, ki nam je zagotovil, da gospa Breda zagotovo ni zaman plačevala prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, saj si je tako zagotovila višjo delovno dobo in s tem višji odstotek odmere. Kot je še povedal Anton Dobrina, bo morala gospa Breda do polne delovne dobe dlje delati zaradi novega pokojninskega zakona in ne zato, ker ji ne bi upoštevali štirih let prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, njena pokojnina pa nikakor ne bo 270 evrov, kakor je ona (napačno) razbrala iz informativnega izračuna. Ki je, roko na srce, zapisan tako zapleteno, da ga lahko razumemo le s strokovno pomočjo.

Dobro je vedeti!

• Tri leta dela – kar 12  odstotkov višja pokojnina! Bodoči upokojenci si s poznejšo upokojitvijo lahko lepo povišamo svojo pokojnino. Če delamo tudi po tem, ko izpolnimo pogoje za upokojitev, si v treh letih pokojnino povišamo za 12 odstotkov, saj vsako leto prinese štiri odstotke. Ta pravica je omejena, in sicer lahko traja tri leta, vendar je naša pokojnina zvišana trajno!
• Ob plači še 20 odstotkov pokojnine! Prav tako so tisti, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, a se odločijo naprej delati in biti enako pokojninsko zavarovani kot prej, upravičeni do izplačila 20 odstotkov starostne pokojnine. Ta spodbuda je časovno omejena, in sicer traja do dopolnjenih 65 let starosti. Vendar tu ne gre za avtomatizem, ampak morate, če si izplačila seveda želite, na ZPIZ podati vlogo oziroma zahtevek.
• Koliko najboljših let šteje? Zdaj se pokojninska osnova preračunava na podlagi 21 zaporednih najboljših let, to pa bo naraščalo in se bo leta 2018 ustavilo na 24 letih. Vendar nihče ne more zagotoviti, da bo tako tudi ostalo. V številnih evropskih državah namreč pokojninsko osnovo izračunavajo na podlagi celotnega delovnega obdobja in glede na višino vseh vplačanih prispevkov. Zato »špekulacij«, da bi si recimo po 24 najboljših letih izplačevali zgolj minimalne prispevke, a kljub vsemu dobili pokojnino glede na najboljša leta, ne priporočamo.

 

Več preberite v Zarji št.11, 1.september 2015