Na sejmu Agra v Gornji Radgoni so letos že tretjič organizirali Zeliščni forum: Zeliščarstvo – nova praksa v slovenskem kmetijstvu in socialnem podjetništvu. Milan Kalan, predsednik društva pridelovalcev in predelovalcev zdravilnih rastlin Slovenije Arnika in predsednik komisije za pridelavo zelišč pri KGZS, pravi, da je na tem področju toliko problemov, da sploh ne ve, kaj naj izpostavi. Moti ga, da se z zeliščarstvom lahko ukvarjajo tudi tisti, ki imajo to dejavnost registrirano kot osebno dopolnilno delo. »Zanje namreč ne veljajo enaka pravila kot za tiste, ki imajo zeliščarstvo za primarno dejavnost. Na našem trgu je mogoče brez registracije prodati vse, kar kdo nabere ali izdela, saj so pod nadzorom samo kmetje in obrtniki. Trenutna zakonodaja spodbuja delo na črno, namesto da bi ga omejevala. Veliko pridelovalcev se je preizkusilo v pridelavi, a so na koncu pristali med trgovci, saj je trgovina donosnejša kakor pridelava in tudi težav je neprimerljivo manj. Slovenci se sploh ne zavedajo, da namesto kakovostnih domačih zeliščnih pripravkov kupujejo poceni svetovno svinjarijo.«

Nadaljevanje članka si lahko preberete v tiskani izdaji revije Zarja št. 11, izid 1.9.2015