© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

V nebesa se (včasih) pride skozi pekel


Urška Krišelj Grubar
21. 10. 2014, 08.00
Posodobljeno
09. 08. 2017 · 09:57
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Elena je Rusinja. Pri nas je že skoraj dvajset let. Ima tri hčerke in moža Štajerca. Želela si je še četrtega otroka. Tri leta zapored je v šestem mesecu rojevala mrtve otroke. Pri zadnjem porodu je padla v komo.

V nebesa se (včasih) pride skozi pekel

Prebudila se je z novo zavestjo. Nič ni bilo več tako kot nekoč. Pravi, da je postala jasnovidna. Številni ji pritrjujejo. Kakšen se tudi ne strinja, a se po navadi čez čas vrne in ji prizna: imela si prav, škoda, da sem to spoznal prepozno. Obiskali smo jo v Celju. Prišli smo s številnimi predsodki, odšli okuženi z optimizmom.

Prihod v Slovenijo. V  bivši Sovjetski zvezi so dejali, da ima njena petletna punčka hudo okvaro ledvic in da je za preživetje nujna operacija. Eleni se je zdelo čudno, ker je bila videti zdrava. Imela je poznanstva v Sloveniji in je z edinko pripotovala k nam. Zdravniki so po pregledu deklice rekli, da je popolnoma zdrava in da z njenimi ledvicami ni nič narobe. Je šlo za krajo človeških organov?  Elenin oče je tožil ruske zdravnike, vendar s tožbo ni uspel, še več, ostal je pretepen in brez vsega. Elena se ni imela kam vrniti, ostala je v Sloveniji. Zdaj se je njeno življenje uredilo, vendar je bila dolgo na preizkušnji.

Največja preizkušnja. Po tretjem rojstvu mrtvega otroka (pred tem je rodila tri zdrave deklice) je zaradi nenadne ustavitve srca padla v komo. Nekaj časa je bila klinično mrtva. Tudi ona je videla vabljivo belo svetlobo in prav nič težko ji ne bi bilo oditi, če je znan glas ne bi zvabil nazaj v telo in ji obljubil, da ji bo pomagal pri iskanju odgovorov na vsa vprašanja. Vrnila se je v življenje in se od tistega dne predala dotlej neznani sili, ki jo vodi. »Vidim avro ljudi. Vidim odgovore in bolezni. Poznam poti, po katerih so stopali, in vidim nove, kam bi morali, da bi bilo zanje najbolje. A se ne vmešavam preveč. Le če me kdo prosi, ko me obišče. Vsak se odloči sam. O slabih rečeh, ki jih vidim, ne govorim, a skušam pomagati.«

Kako vidi stvari, nas je najprej zanimalo, ko smo Eleno obiskali na njenem delovnem mestu v Celju. Povedala je, da kadar se znajde v prostoru, kje je več ljudi, in se »priklopi na frekvence«, je, kot bi prižgala več televizorjev hkrati. Skoznjo prihajajo informacije. Ne zna si vsega razlagati. Ko je o tem začela govoriti na glas ljudem, je kmalu prejela potrditve, da so njena videnja prava. K njej so začeli množično hoditi ljudje iz vse Slovenije.

Kdo jo poišče? Povedala je, da različni ljudje z najrazličnejšimi težavami, največ pa zaradi odnosov, težav s sorodniki, neplodnostjo. Nekateri ne želijo slišati, kar jim reče, pa jim je kasneje žal, drugim se začnejo odpirati vrata, tretji jo plašijo.  Po dveh letih, ko je v glavnem brezplačno doma pomagala vsem, ki so jo začeli obiskovati ter prositi za nasvet, je bila prijavljena na tržno inšpekcijo. »Sledile so kazni, celo grožnja z izselitvijo moje družine iz stanovanja, ker po mnenju sosedov opravljam obrt in so obiski strank moteči.« Zdaj je odprla podjetje, si v centru Celja uredila prostore, ki jih krasijo Jezus, Buda, pisane jantre, pravoslavni križ, angelske slike, fotografije zelenja, kamenčki od tod in tam. Elena meni, da je pomembno, da človek veruje, ni pa pomembno, v kaj. Žal ji je vsakega, ki ne more v nič verjeti. »Vodniki delajo skozi nas. Sledite tisti energiji, ki vas podpira. Vzemite življenje v svoje roke. Za trpljenje obstaja nagrada.«


Več preberite v tiskani Jani (št. 42, izid: 21. 10. 2014).


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.