Revija Zarja

»Polži na vrtu so nadloga, pa če vrtnarimo sonaravno ali ne. Ko polži na vrtu preidejo v polže na solatnem krožniku, spravijo ob živce vsakogar,« se zaveda Mitja Kržan, specialist za ekološko vrtnarjenje, ki svoje široko znanje deli na spletni strani ekopridelava.si. Poleg tistih bolj znanih informacij, da polže na vrtu največkrat srečamo zjutraj in zvečer, ko je dovolj vlage, zelo dobro pozna tiste malo manj znane – česa polži ne marajo, česa ne smemo početi, če se jih hočemo znebiti, in kako jih dejansko odpravimo.

Nikoli jih ne ustavljajte s soljo

Začnimo z najpogostejšo taktiko za redčenje polžev – soljenjem. »Polžev se ne sme ustavljati s soljo ali apnom, saj se zaradi tega poslabša kakovost zemlje. Poleg tega polž, ki prečka območje na vrtu, posuto s soljo ali apnom, takoj odloži vsa jajčeca in se razmnoži. S takšnim početjem torej več kot očitno pljuvamo v lastno skledo. Še več, polži, ki jih posolimo, se navadno le močno slinijo in ne poginejo,« poudarja strokovnjak in ob tem opozori, da tudi nabadanje nikakor ni primerna rešitev. »Polžev ne nabadamo ali prerežemo, saj tudi takrat odložijo jajčeca in tako nadaljujejo cikel razmnoževanja.« Raje se odločite za nekatere druge, veliko bolj smiselne prijeme.

Očistimo okolico

Mitja Kržan svetuje, da očistimo okolico. »Ker se polži najraje skrivajo v živi meji, travnih in kompostnih kupih, pod vlažno zastirko, je treba najprej očistiti vrt kotičkov, kjer se lahko skrivajo. Travo ob robovih pokosimo in odstranimo plevele. Kompostni kup naj ne bo poleg vrta, prav tako gredic ne gnojimo z nedozorelim kompostom, ker je kot magnet za polže. Zastirko je treba redno obračati in preprečevati pretirano vlažnost. Rastline pa nikar ne sadimo pregosto in upoštevajmo kolobar.«

Surov krompir v vlogi lovilca polžev

»Polže na vrtu je najbolje pobirati zvečer, ko prilezejo iz skrivališč, in zgodaj zjutraj, preden se poskrijejo. Prilezejo lahko tudi deset metrov daleč, zato je ob iskanju njihovih gnezdišč treba upoštevati velik radij dosega. Za pasti oziroma zbiralnike, na katere se lovijo polži na vrtu, uporabimo vlažne krpe, kupčke pokošene trave, vlažen papir, trohneče deske ali rastlinske ostanke. Najbolj priljubljeni lovilci so rezine jabolk, banane, surov krompir, koruzni zdrob in seveda nerazredčeno pivo, nalito v do roba zemlje zakopan pollitrski kozarec (piva nalijemo do ene tretjine, po dežju zamenjamo).«

Pomagajte si z zeolitom ali kavno usedlino Tla na vrtu in okoli njega je smotrno prekriti z ostrimi snovmi. »Največkrat za mehansko oviro naredimo vsaj 50 centimetrov širok pas žagovine ali hrastove skorje, ki pa sta učinkovita le do prvega dežja. Pomagamo si lahko tudi z jajčnimi lupinami, kavno usedlino, ostrim peskom, otrobi in lesnim pepelom. Še najučinkovitejši in do trideset dni učinkujoč pa je pas zeolitne moke, pomešan z neemom, organskim gnojilom brez karence in z močjo insekticida. Polže zasuši in prepreči, da bi odložili jajčeca.« Gele, ki jih lahko kupimo in prav tako veljajo za mehanske ovire, Kržan odsvetuje, saj ponavadi vsebujejo sol ali apneni dušik, ki nista najprimernejša za vrt. In čeprav so tudi predmeti iz cinka in bakra za polže kot prava bodeča ograja, se jih on zaradi vsebnosti težkih kovin ne poslužuje. „Poleg tega so ti predmeti ponavadi premazani s kemičnimi spojinami, ki nimajo prostora v vrtu,« še doda.

Strupene vabe vedno postavimo na podstavek

Na vabe za polže izkušeni vrtnar ne da kaj dosti, vseeno pa se na kratko pomudi tudi pri njih. »Delimo jih na strupene in nestrupene, zato moramo vedeti, katere aktivne snovi vsebujejo. Zrnca so modro obarvana zato, ker naj bi tako odganjala ptice. Nestrupene vabe so brez karence in vsebujejo naravno učinkovino železov fosfat. Strupene snovi pa poleg polžev uničujejo koristne organizme (deževnike, stonoge, idr.), zato jih vedno postavimo na podstavek. Narejene so na osnovi metaldehida in metiokarba, zato vrtnin, okrog katerih smo jih uporabljali vsaj tri tedne, ne smemo uživati in uporabljati,« opozarja.

Poslastica za indijske race tekačice

Kdor ima to možnost in na vrtu veliko polžev, se mu gotovo splača nabaviti par rac indijskih tekačic, ki veljajo za najučinkovitejše sovražnike polžev. Naj se one ukvarjajo z njimi, medtem ko vi opravljate druga dela na vrtu. Sicer pa polži teknejo tudi domačim kokoškam in gosem. In še: »Če okoli vrta poskrbimo za skrivališča, kjer se lahko poskrijejo koristne stonoge, ježi, krti, žabe, krastače, močeradi, slepci in belouške, bo tudi težav s polži na vrtu precej manj.« Če se lotite pobiranja polžev in ne veste točno, kaj bi z njimi, pa bo še najbolje, če jih prelijete s kropom. »Ko se voda ohladi, jo s polži vred zlijemo po robovih vrta, kar bo žive polže v bližini vsaj za nekaj časa odvrnilo.«

Več v reviji Zarja št. 22, 28. 5. 2019.