© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 4 min.

Slovenci smo narod z zelenimi prsti


Katja Božič
2. 3. 2021, 22.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Ljubiteljski botanik Jan Robin je med Slovenci, pa tudi po svetu znan po svojih privlačnih fotografijah med številnimi sobnimi rastlinami, ki jih vsak dan objavlja na Instagramu. Ena od njih se je na njegovo veliko veselje pred dvema letoma znašla celo na naslovnici avstralske knjige Boys with Plants: 50 Boys and the Plants They Love. Čeprav imajo fotografije postavnih mladcev z rastlinami velik vpliv na ženske, se pri Janu za njimi skriva povsem druga zgodba. »Moj Instagram profil predstavlja moje življenje z rastlinami v mojem domu. Vsak, ki mi sledi, vidi, da se z rastlinami zelo resno ukvarjam,« razloži. Njegove objave so zakladnica znanja in nasvetov. Botaniko si namreč želi približati mlajšim generacijam. Skupaj smo se sprehodili po ljubljanskem Botaničnem vrtu, kjer nam je povedal veliko zanimivega.

robin1.jpg
Foto: Šimen Zupančič
Nekatere svoje najljubše rastline nam je predstavil kar v tropskem delu ljubljanskega Botaničnega vrta.

Če imate občutek, da vam je Jan od nekod znan, se ne motite. Diplomirani kemik je med študijem kot voditelj delal na slovenski televiziji. Najprej kot vremenar in novinar v oddaji Dobro jutro, potem pa je postal del ekipe oddaje za mlade Infodrom. Ko je diplomiral, pa se je posvetil svojemu poklicu. Priznava pa, da te delo na televiziji preprosto zasvoji, zato verjame, da pred kamerami še ni rekel zadnje besede.  

Rastline približati mladim Čeprav njegova ljubezen do rastlin sega v njegovo zgodnje otroštvo, ko se je na vrtu babice Bibi zaljubil v naravo, ga je za njegovo misijo na Instagramu pravzaprav spodbudila stran #boyswithplants na družbenem omrežju Instagram. »Z rastlinami sem se ukvarjal od nekdaj, čeprav tega nisem obešal na veliki zvon, niti za to nisem imel pravih sogovornikov.« Ko je videl, da obstaja skupnost somišljenikov, ga je to spodbudilo, da je ustvaril svoj profil #botanistbyheart. Fotografija na naslovni strani omenjene knjige pa mu je pomagala do večje prepoznavnosti. »Potisnila me je korak bliže moji misiji ozelenjevanja slovenskih domov, poleg tega tudi želim konjiček botanika približati mlajši generaciji. Rad bi, da vidijo, da je delo z rastlinami lahko zelo navdihujoče, sproščujoče in zabavno ter da je z njimi precej manj dela, kot si ljudje na splošno predstavljajo.« Gotovo ne bi imel toliko sledilcev, če ne bi do svojega hobija čutil toliko strasti, pravi. »To ugotavljam tudi v svojih Zelenih intervjujih, ki jih na Instagramu objavljam ob torkih in četrtkih. Z znanimi Slovenci se pogovarjam o njihovem delu in odnosu do zelenja, do rastlin. Ugotavljam, da smo Slovenci tako ali drugače povezani z zelenjem, da smo narod z zelenimi prsti. Ko jih vprašam, ali poznajo koga, ki nima niti ene rastline v svojem domu, se nikogar ne spomnijo, kar me vedno znova razveseli. Vsak se nekako ukvarja z rastlinjem – imajo sobne rastline, gojijo zelišča na balkonu, na svojem vrtu pridelujejo zelenjavo, skratka, so nekako povezani z zemljo. Ideja je nastala konec novembra za krajšanje koronskih večerov – mislil sem, da jih bom naredil samo nekaj, pa se jih je do danes nabralo že 22. Moji gostje so med drugimi bili igralka Tanja Ribič, voditeljica Ivjana Banič, fotograf Simon Plestenjak, voditelj Tomaž Kovšca. Fascinira me, ko je nekdo svojemu konjičku tako predan, kot recimo Kovšca, da mu prilagodi celo svoj letni dopust.« Svojim rastlinam se namreč prilagaja tudi sam, saj ne gre nikoli na dopust za več kot štirinajst dni. Po drugi strani pa so tudi njegove počitnice povezane z rastlinami. »Obiskal sem že vsa evropska mesta, ki imajo omembe vredne botanične vrtove. Ko bodo koronski časi mimo, pa bi rad odpotoval še kam dlje!« To je načrtoval še pred epidemijo. »Vsake toliko časa na Instagramu naredim akcijo #botanistbyheartworldtour, v kateri svoje sledilce povabim, da objavijo slike svojih rastlin, ki jih potem pokomentiram. Tako se je porodila zamisel, da bi odpotoval na različne konce sveta, kjer bi prespal pri svojih sledilcih in bi iz njihove države poročal o tamkajšnjih rastlinah. V eni uri so mi prenočišče ponudili sledilci z vsega sveta. Zaradi epidemije sem na žalost moral ta projekt začasno preložiti.«

Pileja In kam bi najraje šel? »Na Madagaskar bi šel gledat baobabe – to so drevesa z velikimi debli in majhno krošnjo. Potem bi rad doživel tropski deževni gozd. Po drugi strani pa me zanima tudi, kako gojijo sobne rastline v najbolj severnih predelih Evrope, če jih sploh. Predvsem pa si želim v kitajsko provinco Junnan, od koder izvira moja najljubša rastlina pileja. Prva rastlina je v Evropo, natančneje Norveško, menda prišla po zaslugi misijonarja Agnarja Espegrena, podrobneje pa je bila prvič omenjena v osemdesetih letih v britanski reviji Kew Magazine. »Pri tej rastlini je šlo za en tak šolski primer sodelovanja ljubiteljskih botanikov in stroke. Prenašala se je iz doma v dom zgolj prek amaterskih botanikov oziroma ljubiteljev rastlin,« pojasnjuje. Danes je ena najbolj priljubljenih sobnih rastlin, njemu pa se zdi naravnost fascinantna, tako po videzu kot tudi glede energije, ki jo prinaša v prostor. Jan je lastnik rastline, ki ji pravi »mother pilea«, saj je po vsej verjetnosti ena največjih na svetu. Stara je štirinajst let, visoka meter in pol, podarila pa mu jo je sovaščanka pred štirimi leti. Ogromno ljudi ga prosi, da bi jo prodal, vendar Jan pravi, da ta rastlina preprosto nima cene, za katero bi se ločil od nje!

Več v reviji Zarja Jana, št.9, 2.3.2021


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.